Jedro

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, ker dejstva, ki jih navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, konkretno ne predstavljajo dejstev, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe z rubežem in prodajo premičnin ter rubežem plače, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge, neobstoj virov za izvršilna sredstva ter neobstoj predmetov primernih za izvršbo, pravilen. Pri tem je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da ZIZ v tej fazi postopka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) ne dopušča sodišču, da preverja, ali viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo (primerjaj peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ), zato posledično pritožbeno zatrjevan neobstoj sredstev izvršbe na samo dovolitev izvršbe ne vpliva, pripelje pa lahko do ustavitve izvršbe s tem izvršilnim sredstvom po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. VL 125465/2019 z dne 24. 12. 2019 zavrnilo.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da je ugovarjal, ker v okviru dovoljenih izvršilnih sredstev nima predmetov, ki bi lahko bili predmet izvršbe. Poudarja da ni zaposlen pri delodajalcu, da je kmet ter da je njegova edina dejavnost kmetovanje, ki je tudi njegov osnovni in edini vir preživetja. V zvezi s premičninami pojasnjuje, da nima luksuznih stvari, temveč zgolj osnovne gospodinjske predmete ter kmetijske stroje, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Sodišču očita, da bi to moralo preveriti v uradnih evidencah, ne pa zavrniti njegov ugovor kot neutemeljen. Izpostavlja socialne razloge ter težko finančno situacijo. Pojasnjuje, da je izvršba na njegove premičnine že tekla v drugi zadevi ter da ni bila uspešna. Poudarja, da je zaradi svojega slabega premoženjskega stanja tudi oproščen plačila sodnih taks ter večkrat tudi prejemnik redne in izredne socialne pomoči. Navaja, da izpostavljena dejstva izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi preprečujejo. Ker dolžnikov dolg ni velik, se lahko upnik poplača z njegovega transakcijskega računa in tako dolžniku, ki je socialno ogrožen, ne povzroča dodatnih stroškov. Predlaga ugoditev pritožbi, ustavitev izvršbe na premičnine in na plačo ter razveljavitev oziroma zavrženje vseh stroškov, priglašenih s strani upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi verodostojne listine. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine so pri izpodbijanju kondemnatornega (naložitvenega) dela sklepa o izvršbi pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Pri izpodbijanju dovolitvenega dela sklepa o izvršbi pa so pravno pomembna dejstva, ki po 55. členu ZIZ preprečujejo izvršbo. V kolikor dolžnik v ugovoru pravno pomembnih dejstev ne navede oziroma za sicer pravno pomembna zatrjevanja ne predloži oziroma predlaga dokazov, se šteje ugovor za neobrazložen in že zato neutemeljen.

5. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, ker dejstva, ki jih navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, konkretno ne predstavljajo dejstev, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe z rubežem in prodajo premičnin ter rubežem plače, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge, neobstoj virov za izvršilna sredstva ter neobstoj predmetov primernih za izvršbo, pravilen. Pri tem je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da ZIZ v tej fazi postopka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) ne dopušča sodišču, da preverja, ali viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo (primerjaj peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ), zato posledično pritožbeno zatrjevan neobstoj sredstev izvršbe na samo dovolitev izvršbe ne vpliva, pripelje pa lahko do ustavitve izvršbe s tem izvršilnim sredstvom po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Ker glede na spisovne podatke izvršba v okviru posameznega izvršilnega sredstva ni bila dovoljena na točno določene predmete, so pritožbene trditve o nerubljivih premičninah ter nerubljivih dohodkih, neutemeljene. Ker je premoženjski in socialni položaj dolžnika v postopku in izvedbi izvršbe varovan z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (79., 101., 102., 137. člen ZIZ), torej v fazi oprave izvršbe, na samo dovolitev izvršbe pa nima vpliva, so pritožbeni očitki v tej smeri pravno neupoštevni, saj na zaključek sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati.

6. Upnik lahko skladno z določbami ZIZ za izterjavo svoje terjatve predlaga katerokoli izvršilno sredstvo. Smiselnost, potrebnost oziroma upravičenost stroškov dolžnika v zvezi s tem izvršilnim sredstvom glede na določbe ZIZ ne vpliva na dovolitev izvršbe. Lahko pa dolžnik v izogib nepotrebnim stroškom predlaga omejitev izvršbe samo na nekatera sredstva oziroma predmete (drugi odstavek 34. člena ZIZ) oziroma preusmeritev izvršbe na drugo izvršilno sredstvo (četrti odstavek 34. člena ZIZ), če le ta zadoščajo za poplačilo terjatve.

7. Glede na vse navedeno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).