Jedro

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in se postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka. Postopek, ki je prekinjen zaradi smrti stranke, pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Takšno stališče in odločitev sodišča prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tem socialnem sporu postopek prekinilo z dnem 23. 4. 2018. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, kdo ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po določbi 99. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in to določbo tudi citira. Nadalje citira prvi odstavek 4. člena ZPIZ-2 in poudarja, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtuljive osebne pravice in jih ne more pridobiti nihče razen zavarovanca. Slednje po mnenju toženca pomeni, da teh pravic v primeru zavarovančeve smrti ne more nihče podedovati in da med sodnim postopkom ne preidejo na pravne naslednike. Podedujejo se edino zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca. Če stranka med postopkom umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. V tem primeru imajo položaj stranke, vendar ne morejo biti subjekt uveljavljene materialne pravice glede na to, da gre za osebno pravico in da osebne pravice niso podedljive. Ker je tožnik tekom sodnega postopka umrl, tožbeni zahtevek pa se nanaša na nepodedljive pravice, bi sodišče moralo postopek ustaviti. V konkretnem primeru ne pride v poštev mirovanje postopka, saj bi dediči pridobili le procesno legitimacijo, ne bi pa zaradi nepodedljivosti pravice do dodatka za pomoč in postrežbo mogli uveljaviti. Sklicuje se na stališče, ki ga je v zadevi opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011 zavzelo Vrhovno sodišče RS in v zadevi Psp 227/2013 z dne 13. 6. 2013 Višje sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, niti po prvem odstavku 339. člena ZPP in določbe prvega odstavka 205. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in se postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka. Postopek, ki je prekinjen zaradi smrti stranke, pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP).

6. Takšno stališče in odločitev sodišča prve stopnje pa je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna. Vprašanje prekinitve postopka je urejeno v 205. in 206. členu ZPP ter vprašanje nadaljevanje postopka v določbi 208. člena ZPP.

7. ZPIZ-2, na katerega se sklicuje pritožba ne ureja vprašanje postopka, ko pride do napake pri procesnih predpostavkah, v konkretnem primeru procesne predpostavke sposobnosti biti stranka postopka. Zato veljajo splošni pogoji 205. člena ZPP in se torej postopek s smrtjo stranke prekine, če v postopku stranka nima pooblaščenca. ZPIZ-2 pa prav tako ne ureja nadaljevanje postopka, torej pogojev, pod katerimi se postopek v primeru stranke, ki nima pooblaščenca, nadaljuje.

8. Ne glede na naravo pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja se glede na navedeno glede prekinitve in tudi nadaljevanja postopka upoštevajo določbe ZPP. Ker je v fazi prekinitve postopka relevantno edino vprašanje izpolnjenih pogojev za prekinitev postopka, ne pa vsebinsko odločanje in vprašanja, na katera opozarja pritožba, kot npr., da se spor nanaša na pravico iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki sodi med osebne pravice, so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

9. V konkretnem primeru je dne 22. 12. 2017 tožnik vložil tožbo, s katero je izpodbijal dokončno odločbo toženca št. ... z dne 23. 11. 2017 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 22. 8. 2017 in uveljavljal priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

10. Ker je tožnikova žena z vlogo z dne 3. 5. 2018 sporočila, da je dne 23. 4. 2018 umrl in ker ni imel pooblaščenca, je sodišče prve stopnje skladno s 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP postopek z dnem tožnikove smrti 23. 4. 2018 prekinilo.

11. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.