Jedro

Ker nima obveznosti samo dekletov oče, ampak ima šolske in izvenšolske obveznosti tudi A., je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 421. člena ZPP odločilo, da stiki med A. in njenim očetom izven okvirov, ki so določeni v izpodbijani sodbi, potekajo po dogovoru, in sicer na željo in pobudo A., ki jo sama poda očetu, saj je glede na starost k stikom, ki jih morebiti ne bi želela, ali kraju izvedbe stikov, ne bo mogoče prisiliti.

Dolžnosti prispevati k preživljanju mladoletne hčerke, se oče ne more razbremeniti z navedbo, da bi hčerka lahko znižala preživninsko obveznost, če bi poleg šolanja delala in si tako izboljšala življenjski standard. Otroke so namreč do polnoletnosti, oziroma dokler se šolajo, do dopolnjenega 26. leta, dolžni preživljati njihovi starši.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani I., II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.488 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na dodelitev mladoletne hčerke pravdnih strank v vzgojo in varstvo tožnici (I. točka), stike med mladoletno A. in njenim očetom (III. točka) ter odločitev v zvezi s plačilom preživnine v znesku 180,00 EUR in plačilo stroškov preživljanja za A. za čas od 11. 2. 2019 do 31. 12. 2019 v znesku 956,07 EUR s pripadki (II. točka) izpodbija s pritožbo tožena stranka.

2. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da se mladoletna A. dodeli v vzgojo in varstvo materi, ker je morala zapustiti dom, v katerem se je dobro počutila izključno zaradi materinih pritiskov, čeprav si tega ni želela. Sodišče bi A. v zvezi s tem moralo zaslišati. Nasprotuje tudi odločitvi o stikih, ker se mu zdijo preveč omejeni glede na dekličine potrebe in želje. Ne strinja se niti z višino preživnine v znesku 180,00 EUR. A. je stara 17 let in bi lahko, poleg tega, da obiskuje šolo, delala tudi kaj koristnega in s tem tudi nekaj zaslužila. Poleg preživnine oče hčerki plačuje telefon in ji mesečno prispeva 20,00 EUR žepnine. Materialno zmotna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da sta oče in mati za preživljanje hčerke dolžna prispevati enak znesek glede na to, da mati mesečno prejema od 1.900,00 do 2.000,00 EUR, oče pa 666,00 EUR. Mati je tudi lastnica stanovanja, osebnega avtomobila in delnic v vrednosti 10.000,00 EUR. Njegov prispevek k preživljanju hčerke bi glede na razliko v plačah med očetom in materjo lahko znašal do 1/3. Oče ima tudi izdatke s preživljanjem že polnoletnega sina B., ki se šola. Vse to bi sodišče moralo upoštevati.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O dodelitvi mladoletne A. v varstvo in vzgojo materi in o stikih med mladoletno A. in očetom

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo spora o okoliščini, da sta se oba otroka pravdnih strank po razpadu življenjske skupnosti staršev odločila za življenje pri materi. Kot sledi iz mnenja CSD ..., z dne 19. 6. 2019, se je oče z dodelitvijo mladoletne A. v vzgojo in varstvo materi strinjal. Da je to v dekličino korist je ocenil tudi center za socialno delo. Ker je A. leta 2018 dopolnila 15 let, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je glede na svojo starost in zrelost bila sposobna izraziti svoje mnenje in se je tudi zavedala posledic tako izraženega mnenja. Pritožba očeta je v nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu, pavšalna in zato neutemeljena.

6. V postopku na prvi stopnji je oče potrdil, da ima redne stike s polnoletnim sinom in mladoletno hčerko, da k njemu prihajata vsak drugi vikend od petka do nedelje ter še kak dan med tednom – sin večkrat, hči pa manjkrat. Zaradi močno konfliktnega odnosa med staršema se oče glede stikov dogovarja neposredno z mladoletno A., saj je zaradi narave dela, ker je prevoznik, skoraj nemogoče vnaprej točno določiti dneve stikov. A. je na centru za socialno delo izrazila željo, da je nekakšen sistem stikov vnaprej določen, da si lažje organizira svoj prosti čas. Zato je pravilno, da je sodišče slišalo in upoštevalo mnenje danes že skoraj polnoletne A. in je okviren obseg stikov določilo vnaprej v sodni odločbi, tako glede počitnic, vikendov kot dni med tednom.

7. Ker nima obveznosti samo dekletov oče, ampak ima šolske in izvenšolske obveznosti tudi A., je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 421. člena ZPP odločilo, da stiki med A. in njenim očetom izven okvirov, ki so določeni v izpodbijani sodbi, potekajo po dogovoru, in sicer na željo in pobudo A., ki jo sama poda očetu, saj je glede na starost k stikom, ki jih morebiti ne bi želela, ali kraju izvedbe stikov, ne bo mogoče prisiliti. Pritožba se tudi v tem delu pokaže kot neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo tudi v delu, ki se nanaša na določitev stikov med mladoletno A. in njenim očetom potrditi (353. člen ZPP).

O višini preživnine

8. Višino stroškov, potrebnih za preživljanje A. v znesku 460,00 EUR mesečno tožena stranka izpodbija pavšalno. Zato pritožbeno sodišče k temu dodaja, da mesečne potrebe danes sedemnajstletne A. v znesku 460,00 EUR nikakor niso previsoke glede na življenjske zmožnosti njenih staršev. Dolžnosti prispevati k preživljanju mladoletne hčerke, se oče ne more razbremeniti z navedbo, da bi hčerka lahko znižala preživninsko obveznost, če bi poleg šolanja delala in si tako izboljšala življenjski standard. Otroke so namreč do polnoletnosti, oziroma dokler se šolajo, do dopolnjenega 26. leta, dolžni preživljati njihovi starši. Pritožbena navedba, da je sodišče med stroške preživljanja A. uvrstilo tudi stroške žepnine in telefona, je ne ustreza resnici.

9. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je breme preživljanja hčerke razdelilo med očeta in mater v enakem delu. Sodišče je štipendijo v višini 100,00 EUR, ki jo prejema dekle, obravnavalo kot njen lastni dohodek in posledično odločilo, da morata starša za preživljanje A. skupaj zagotovitvi še 360,00 EUR mesečno. Na očeta je tako odpadel znesek 180,00 EUR.

10. Pri ugotavljanju zmožnosti prispevati k preživljanju svojih otrok sodišče ni upoštevalo le podatkov o višini plače, ampak celotno premoženjsko stanje obeh staršev kot tudi zmožnosti vsakega od staršev za pridobivanje dohodka. Stroške za preživljanje mladoletne A. je tako razdelilo med starša po njunih zmožnosti in pri tem pravilno upoštevalo dodatne obremenitve, ki jih predstavlja skrb za varstvo, vzgojo in nego tistega od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, četudi je star 17 let. 11. Mati je lastnica stanovanja v izmeri 44 m2, v katerem živi skupaj s sinom in hčerko, v lasti ima skoraj 10 let star avto Kia in prihranke v višini 10.000,00 EUR. Je redno zaposlena, njena mesečna plača znaša 1.995,00 EUR.

12. Oče živi v lastni stanovanjski hiši. Kot samostojni podjetnik si mesečno izplačuje 666,00 EUR, a ne gre prezreti, da očetovo podjetje ves čas izkazuje tudi dobiček iz poslovanja med 14.000,00 do 7.000,00 EUR letno. Oče je tudi lastnik dveh registriranih tovornjakov in enega neregistriranega, dveh kombijev, viličarja in starodobnega avtomobila. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je premoženjsko stanje toženca in posledično njegove preživninske sposobnosti višje od uradno prikazanih 666,00 EUR mesečno. Če k plači, ki si jo mesečno izplačuje, prištejemo še dobiček, ki je razviden iz bilanc in ob upoštevanju vsega premoženja, s katerim lahko razpolaga, je oče najmanj toliko preživninsko sposoben kot mati.

13. Ker oče ne navaja, da bi v času, ko je razpadla življenjska skupnost s tožnico, do 31. 12. 2019 tožnici karkoli plačal na račun preživnine za mladoletno hčerko, je v celoti utemeljen tudi tožbeni zahtevek v II. točki izreka v znesku 956,00 EUR s pripadki.

14. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijani I., II. in III. točki izreka potrdilo (353. člena ZPP).

15. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je dolžna plačati tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo. Njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.