Jedro

Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do sodnega varstva, zato je potrebno zagotoviti enakopravne možnosti za učinkovito uresničitev pravice do sodnega varstva stranki, ki nima premoženja in zato ni zmožna najeti pravno kvalificiranega pooblaščenca. Poudarek je torej na dejanskem premoženju, ki ga ima prosilec, ne pa na formalni ugotovitvi, da je prosilec v sodnem registru vpisan s poslovnim deležem, ki je enak osnovnemu kapitalu družbe v višini 21.019,00 EUR.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba začasnega predsednika Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 241/2016 z dne 23. 5. 2016 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IX Pg 4855/2014 z dne 14. 10. 2015, za zastopanje v pritožbenem postopku in za oprostitev plačila stroškov postopka zavrnila.

2. Pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po tretjem odstavku 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja materialni položaj družine prosilca in druge pogoje, določene z omenjenim zakonom. V nadaljevanju pojasnjuje vsebino 13. člena ZBPP. Upoštevaje določila 8. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša minimalni dohodek 577,62 EUR. Ne glede na te določbe pa se na podlagi 27. člena ZSVarPre BPP ne dodeli osebi oziroma njeni družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega oziroma presega višino 13.780,00 EUR. Ugotavlja, da iz tožnikove prošnje in priloženih listin izhaja, da prosilec trenutno dela kot samostojni podjetnik in je brez zaslužka, njegova žena pa prejema mesečno 434,73 EUR nakazil iz ZPIZ-a. Dohodek prosilca in njegove žene iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na dan vložitve vloge znaša 12,74 EUR, kar pomeni 1,06 EUR na mesec. Upoštevaje navedeno prosilec nima drugih dohodkov in tako ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka. Ugotavlja pa, da je prosilec v sodnem registru vpisan kot edini družbenik gospodarske družbe A. d.o.o., s poslovnim deležem, ki je enak osnovnemu kapitalu družbe v višini 21.019,00 EUR. Tožena stranka tako ugotavlja, da prosilec razpolaga s premoženjem, ki se upošteva skladno z določili ZSVarPre in presega višino 13.780,00 EUR. Glede na navedeno prosilec ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, kar je tudi razlog za zavrnitev njegove prošnje.

3. Tožnik se s stališčem tožene stranke, ki se nanaša na družbo A. d.o.o. in ugotovljen lastninski delež v tej gospodarski družbi v višini 21.019,00 EUR, ne strinja. Poudarja, da je sicer res družbenik s 100% poslovnim deležem v omenjeni družbi, vendar omenjena družba ni aktivna, ne posluje in ima zaprt TRR račun. Prosilec zato ne razpolaga z nikakršnim premoženjem te družbe, saj je omenjena družba prezadolžena. Navedeno je jasno razvidno iz javnih evidenc oziroma listin, ki jih je na poziv tožene stranke v postopku predložil tožnik. Služba za BPP tožene stranke tožnika tudi ni pozvala, da bi moral dostaviti listine, ki izkazujejo prezadolženost sporne družbe. Zato je navedba v izpodbijani odločbi, da bi prosilec moral dostaviti listine, ki izkazujejo prezadolženost družbe A. d.o.o., neutemeljena. Vsekakor pa je iz premoženjskega stanja prosilca razvidno, da je omenjena družba prezadolžena, ima zaprt TRR in dejansko ne posluje. Iz omenjenega dejstva pa ni mogoče sklepati, da bi imel tožnik premoženje v vrednosti 21.019,00 EUR. Iz izpisa Bizi.si je tudi razvidno, da je ta družba v izbrisnem postopku po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker iz nadaljnjih podatkov izhaja, da tožnik nima dohodkov, dohodki njegove žene pa znašajo 416,00 EUR na mesec, je popolnoma jasno, da je odločitev tožene stranke napačna.

4. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožnikovi prošnji ugodi in mu BPP v predlaganem obsegu dodeli. Podrejeno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj mu tožena stranka povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Tožba je utemeljena.

8. V danem primeru je sporno, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, določen v 13. členu ZBPP, oziroma posledično na podlagi 14. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre. Tudi po mnenju sodišča med poslovnim deležem in osnovnim kapitalom družbe, ki izhaja iz sodnega registra, ni mogoče avtomatično postaviti enačaja. Premoženje v obliki lastniškega deleža v gospodarski družbi je lahko enako osnovnemu kapitalu družbe, lahko pa je tudi višje ali nižje, odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera. Teh pa tožena stranka ni raziskala, čeprav je imela na voljo tako uradne podatke (Ajpes), iz katerih nesporno izhaja, da je družba prezadolžena, kot tudi podatke iz uradnih evidenc, ki jih je na poziv sodišča le temu posredoval tožnik.

9. Namen dodelitve BPP prosilcu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničevati, kot to določa prvi odstavek 1. člena ZBPP. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave obsega tudi pravico do BPP osebam, ki si glede na svoj socialni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči. S tem se tem osebam zagotovi enak dostop do sodnega varstva, ne glede na njihov socialni položaj. Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do sodnega varstva, zato je potrebno zagotoviti enakopravne možnosti za učinkovito uresničitev pravice do sodnega varstva stranki, ki nima premoženja in zato ni zmožna najeti pravno kvalificiranega pooblaščenca. Poudarek je torej na dejanskem premoženju, ki ga ima prosilec, ne pa na formalni ugotovitvi, da je prosilec v sodnem registru vpisan s poslovnim deležem, ki je enak osnovnemu kapitalu družbe v višini 21.019,00 EUR in ob dejstvu, da tožnik omenjeni višini ugotovljenega premoženja z uradnimi podatki oporeka.

10. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki, da ponovno odloči v skladu z napotki sodišča. 11. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.