Jedro

tovorno vozilo je dne ob vzvratni vožnji na dvorišče tožničinega objekta trčilo ob drsna vrata, vendar se ob tem dogodku drsna vrata niso poškodovala, temveč je bila ograja na drsnih vratih poškodovana že prej. Glede na takšne dejanske ugotovitve je zaključiti, da vtoževana škoda ni nastala pri uporabi obravnavanega motornega vozila, kar utemeljuje sklep, da tožbeni zahtevek za povračilo te škode na podlagi objektivne odškodninske odgovornosti ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 2.316,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.5.2008 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 790,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima pregledne in razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki si med seboj ne nasprotujejo. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, ker poškodbe drsnih vrat niso posledica trka nizozemskega tovornega vozila v drsna vrata dne 10.3.2008 in zato ne obstoji vzročna zveza med uporabo motornega vozila kot nevarno dejavnostjo in vtoževano škodo.

7. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki in prepisi. Iz navedb, s katerimi pritožba utemeljuje očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, (gre za pritožbene navedbe glede izpovedi prič in listin, zlasti listine na A12) pa izhaja, da pritožba v resnici graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in na njeni podlagi ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbenih očitkov, s katerimi tožeča stranka graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo in nanje ni odgovarjalo, saj z njimi pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da je bilo med pravdnima strankama nesporno, da je vtoževana škoda nastala dne 10.3.2008, ko je nizozemsko tovorno vozilo trčilo v drsna vrata. Omenjeno pravno relevantno dejstvo je bilo med pravdnima strankama sporno. Kot takega ga je pravilno štelo tudi sodišče prve stopnje, zato je za ugotovitev tega dejstva izvajalo dokaze. Tudi če bi sodišče prve stopnje navedeno dejstvo napačno štelo za sporno, ne bi šlo za protispisnost v smislu absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč za kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP, to je relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da listinski dokaz na A12 ni policijski zapisnik, temveč le dopis, ki ga je policija posredovala toženi stranki, zato ni utemeljen s tem zvezan pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo 224. člen ZPP, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere pa v obravnavanem primeru ni mogoče izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tovorno vozilo s priklopnikom, zavarovano pri nizozemski zavarovalnici, dne 10.3.2008 ob vzvratni vožnji na dvorišče tožničinega objekta trčilo ob drsna vrata, vendar se ob tem dogodku drsna vrata niso poškodovala, temveč je bila ograja na drsnih vratih poškodovana že prej. Glede na takšne dejanske ugotovitve se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da vtoževana škoda ni nastala pri uporabi obravnavanega motornega vozila, kar utemeljuje sklep, da tožbeni zahtevek za povračilo te škode na podlagi objektivne odškodninske odgovornosti ni utemeljen.

11. Ker v pritožbi uveljavljani dovoljeni pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.