28. 10. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 28. oktobra 2009

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana št. 162/11-557411-2007 – 57341 z dne 13. 3. 2007, je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog št. 162/11-557411-2007 – 57341 z dne 13. 3. 2007 zaradi prekrška po 234. členu v zvezi s 1. točko petega odstavka 30. člena (pravilno: v zvezi s petim odstavkom 30. člena) Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. PR 3209/2007-2427 z dne 22. 5. 2008 izreklo za stvarno nepristojno za vodenje postopka o prekršku zaradi prekrška po 5. točki (pravilno: po petem odstavku) 30. člena ZVCP-1. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je Postaja prometne policije Ljubljana proti obdolženemu vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 5. točki (pravilno: po petem odstavku) 30. člena v zvezi z 234. členom ZVCP-1. Po mnenju sodišča glede na navedbe v obdolžilnem predlogu in glede na to, da sta za očitani prekršek predpisani samo globa in določeno število kazenskih točk, niso podane okoliščine iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerih hitri postopek ni dovoljen.

3.Postaja prometne policije Ljubljana zavrača svojo pristojnost z utemeljitvijo, da obstajajo razlogi iz 52. člena ZP-1, ki izključujejo hitri postopek. Obdolženi naj bi namreč zaradi neprilagojene hitrosti storil prekršek po petem odstavku 30. člena ZVCP-1, za katerega naj bi bili v času odločanja sodišča predpisani globa in stranska sankcija štiri kazenske točke. Ker naj bi pri tem povzročil tudi prometno nesrečo, se mu po mnenju prekrškovnega organa na podlagi drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 fakultativno izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila, kar izključuje izvedbo hitrega postopka.[1] Zato prekrškovni organ meni, da je za odločanje o prekršku pristojno Okrajno sodišče, in predlaga, naj Ustavno sodišče odloči v sporu glede pristojnosti.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči določa 52. člen ZP-1, ki je bil po domnevni storitvi prekrška spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju ZP-1E). Glede na to, da ZP-1E v prehodnih določbah ni določil, da o prekrških, storjenih do njegove uveljavitve, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje o prekrških po dotedanjih predpisih, se spremenjeni 52. člen ZP-1 uporablja tudi za rešitev spora glede pristojnosti v tej zadevi. Po drugi alineji drugega odstavka navedenega člena hitri postopek ni dovoljen, kadar je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

6.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v postopku o prekršku zaradi prekrška po petem odstavku 30. člena ZVCP-1, ni pa utemeljilo, zakaj je pri tem prekršek pravno kvalificiralo drugače, kot izhaja iz obdolžilnega predloga. Iz slednjega namreč izhaja, da naj bi obdolženi s kršitvijo pravila o hitrosti vozil iz prvega odstavka 30. člena ZVCP-1, veljavnega v času domnevne storitve prekrška, povzročil tudi prometno nesrečo. Šlo naj bi torej za prekršek po 234. členu v zvezi s petim odstavkom 30. člena ZVCP-1, za katerega je bila poleg globe in kazenskih točk predpisana tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Slednje glede na drugi odstavek 52. člena ZP-1 preprečuje izvedbo hitrega postopka.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba:

[1]V času domnevne storitve prekrška je takrat veljavni ZVCP-1 v drugem odstavku 234. člena določal obligatorni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kadar je bila s kršitvijo pravil o prednosti vozil povzročena prometna nesreča, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Sedaj veljavni ZVCP-1 pa določa v prvem odstavku 234. člena ZVCP-1 fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kadar udeleženec cestnega prometa s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo.