Jedro

Sodišče v zvezi izdanim gradbenim dovoljenjem ugotavlja, da vse tri tožeče stranke v upravnem postopku pred vložitvijo tožbe niso imele položaja stranke, zato je sodišče zavrglo tožbo, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Murska Sobota je dne 29. 10. 1998 izdala lokacijsko dovoljenje št. 351.1215/98-4 s katerim je na zahtevo A. A. in B. B. odobrila lokacijo za svinjak, šupo ter shrambo pridelkov in mehanizacije na zemljišču parc. št. 1046, 1048/1 k.o. ... po predloženi lokacijski dokumentaciji ter ob pogojih soglasja zdravstvene inšpekcije in inšpekcije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam (točka 1. izreka). V nadaljnjih točkah izreka (2-7) je Upravna enota navedla dodatne pogoje, ki jim morata predlagatelja zadostiti.

2.Upravna enota Murska Sobota je dne 17. 7. 2001 izdala gradbeno dovoljenje št. 3514-55/2001-0206 na zahtevo A. A. in B. B., s katerim je investitorjema A. A. in B. B. dovolila gradnjo gospodarske zgradbe - svinjakov, šupe ter shrambe na zemljišču parc. št. 1046 in 1048/1 k.o. ... pod pogoji navedenimi v nadaljnjih točkah izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

3.Tožniki so dne 26. 9. 2023 vložili tožbo pri naslovnem sodišču, v kateri so predlagali, da sodišče odredi toženi stranki preklic zgoraj navedenega lokacijskega in gradbenega dovoljenja in hkrati toženi stranki naloži v plačilo stroške tega postopka. V tožbi opisujejo potek postopka in ravnanje upravnega organa v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. Navajajo, da kot solastniki niso bili seznanjeni z vsebino lokacijskega dovoljenja, in da je Upravna enota Murska Sobota na osnovi napačnih podatkov v izpodbijanem lokacijskem dovoljenju izdala izpodbijano gradbeno dovoljenje. Dalje v tožbenih navedbah navajajo, da je organ izdal izpodbijana upravna akta čeprav je vedel, da zakonski predpisi niso izpolnjeni ter, da je tako namen tožbe vzpostaviti prvotno stanje in zagotoviti prodajo parcel brez bremen.

4.Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

5.Tožba ni dovoljena.

6.V okviru predhodnega preizkusa tožbe sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče na procesne predpostavke iz prvega odstavka istega člena paziti po uradni dolžnosti.

Glede lokacijskega dovoljenja št. 351-1215/98-4 z dne 29. 10. 1998

7.V skladu z določbo prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila.

8.Iz izpodbijanega lokacijskega dovoljenja izhaja, da je (tretja) tožeča stranka C. C. sodeloval v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, prav tako iz upravnega spisa, ki ga je sodišču na poziv posredovala tožena stranka, izhaja, da mu je bilo izpodbijano lokacijsko dovoljene dne 4. 11. 1998 tudi vročeno (navedeno izhaja iz podpisane povratnice). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in dokazuje. Kot izhaja tudi iz pravnega pouka izpodbijanega lokacijskega dovoljenja je bila zoper naveden upravni akt dopustna pritožba, ki pa je tožeča stranka (C. C.) ni vložila. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da je imel tožnik zoper izpodbijano odločbo možnost vložiti pritožbo, pa je ni vložil. Zato je na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 obravnavano tožbo v tem delu zavrglo iz zgoraj navedenih razlogov.

9.Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 lahko tožbo v upravnem sporu vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

10.Glede prve in druge tožeče stranke pa sodišče ugotavlja, da v zvezi z izdanim lokacijskim dovoljenjem v upravnem postopku pred vložitvijo tožbe nista imela položaja stranke, zato je sodišče zavrglo tožbo v tem delu na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Glede gradbenega dovoljenja št. 3514-55/2001-0206 z dne 17. 7. 2001

11.Sodišče v zvezi izdanim gradbenim dovoljenjem prav tako ugotavlja, da vse tri tožeče stranke v upravnem postopku pred vložitvijo tožbe niso imele položaja stranke, zato je sodišče zavrglo tožbo tudi v tem delu, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

12.Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločanje o vprašanju, ali se ima neka oseba pravico udeleževati postopka, je namreč v pristojnosti upravnega organa, sodišče pa je pristojno za sodni nadzor zakonitosti odločitve o tem vprašanju. Če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, temveč zgolj to, ali je dejansko imel tak položaj.

13.Sodišče ugotavlja, da je z navedbo Republike Slovenije kot toženke zadoščeno zahtevi iz določbe 5. odstavka 17. člena ZUS-1 ne glede na to, da je navajanje upravne enote z vidika te določbe odveč oz. nepotrebno. Tako stališče temelji na naravi upravnega spora, v katerem sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, pri katerih je že po zakonski določbi toženka država, ko gre za upravne akte, ki so jih izdali njeni organi.

14.Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti najprej paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in 279. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov, s čimer je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena kontradiktornost postopka.

K II. točki izreka:

15.Odločitev o stroških postopka tožeče in tožene stranke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 141/2014. 2 Gl. sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 54/2019. 3 Gl. sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 56/2020. 4 Gl. sodbo Upravnega sodišča opr.št. I U 1932/20009 z dne 19. 8. 2010 5 Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 17, 36, 36/1, 36/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.