Jedro

Če poskusno delo delavca ni bilo ocenjeno se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez tega (razveznega) pogoja. To pomeni, da učinkuje pogodba o zaposlitvi, s katero je bilo poskusno delo določeno kot poseben pogoj, kot pogodba za nedoločen čas od trenutka njene sklenitve dalje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se razveljavi sklep tožene stranke M. d.o.o. z dne 17.3.2000, na podlagi katerega je tožniku v skladu z določbo četrte točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR) prenehalo delovno razmerje. Sodišče je ugotovilo, da mora tveganje nevarnosti okvare zdravja v času poskusnega dela nositi tožnik. Zato je ugotovitev strokovne komisije, da ne more podati ocene poskusnega dela razlagati le tako, da tožnik ni dosegel ustreznih rezultatov v času, v katerem bi moral po pogodbi o zaposlitvi to poskusno delo opraviti.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ker strokovna komisija, ki je spremljala tožnikovo poskusno delo sploh ni podala svojega mnenja, je sporni sklep tožene stranke nezakonit in neveljaven.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 3. in 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. V obrazložitvi revizije navaja, da je v obravnavanem primeru razlog prenehanja delovnega razmerja tožniku zgolj dejstvo, da ni uspešno opravil in končal poskusnega dela in s tem ni izpolnil posebnega pogoja za nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnik, po mnenju revizije, sploh imel pravnega interesa za vložitev tožbe, saj bi lahko ob pravočasni prijavi pristojnemu zavodu za zaposlovanje kot invalid III. kategorije invalidnosti uveljavljal zgolj ustrezne pravice za čas brezposelnosti po predpisih o zavarovanju v zvezi s prejemanjem denarnega nadomestila za čas brezposelnosti oziroma po pravilih pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke stroškovno zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji kot izrednem pravnem sredstvu, ki se lahko vloži le zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji, je mogoče uveljavljati samo revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek omenjenega določila). Tožena stranka sicer uveljavlja kot revizijski razlog bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. in 3. točki 1. odstavka 370. člena ZPP, ki pa jih ne konkretizira, zato jih revizijsko sodišče ni dolžno preizkušati. Revident uveljavlja kot revizijski razlog tudi zmotno uporabo materialnega prava, v obrazložitvi pa izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, kot jo je sprejelo sodišče druge stopnje. S tem sodišču očita zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa na revizijski stopnji ni dopustno.

Odločitev pritožbenega sodišča, s katero je bilo ugodeno pritožbi tožeče stranke in razveljavljen sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot nezakonit, je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku potem, ko je ugotovilo, da strokovna komisija, ki je spremljala tožnikovo poskusno delo pospeševalca prodaje, tega dela sploh ni ocenila.

Inštitut poskusnega dela urejajo zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR) v 14. členu in zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR) v 16. členu ter določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) oziroma kolektivne pogodbe dejavnosti kot poseben pogoj za delo delavcev na določenih delovnih mestih. V pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s tožnikom dne 1.4.1997, ki je bil za pospeševalca prodaje izbran dne 26.3.1997, je bilo pod točko IV. določeno poskusno delo v trajanju šestih mesecev. Zaradi tožnikove začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni (od 25.7.1997 dalje) je bilo z odločbo tožene stranke poskusno delo podaljšano za dva meseca in 7 dni. Pred potekom poskusnega dela (od 1.10.1997 podaljšanega do 15.12.1997) bi morala strokovna komisija, določena za spremljanje tožnikovega dela, podati svojo oceno. Že iz razloga, ker ocena komisije ni bila sprejeta do izteka roka, bi bil sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 17.3.2000 nezakonit. Časovna omejitev trajanja poskusnega dela je namreč primerljiva z ureditvijo delovnega razmerja za določen čas. Z določbo prvega odstavka 18. člena ZDR je sankcionirano ravnanje delodajalcev v primeru, da ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo prenehati s tem, da uzakonja domnevo, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna posledica opustitve dolžnostnega ravnanja delodajalca, če opusti oceno poskusnega dela je enaka. V takem primeru se prav tako šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi s poskusnim delom kot pogojem za sklenitev delovnega razmerja, že od trenutka njenega podpisa sklenjena za delovno razmerje za nedoločen čas. Enako dejansko in pravno situacijo pa predstavlja v obravnavanem primeru dejanska ugotovitev sodišča, ko ocena poskusnega dela tožnika sploh ni bila sprejeta.

Ugotovitev komisije tožene stranke, ki je spremljala tožnikovo delo in ga ni ocenila (kar bi lahko storila za čas do poškodbe tožnika), zato tudi po presoji revizijskega sodišča, ne more imeti pravnih posledic iz 4. točke prvega odstavka 100. člena ZDR - prenehanje delovnega razmerja. Ker poskusno delo tožnika ni bilo ocenjeno - niti do izteka roka, določenega z odločbo tožene stranke z dne 8.10.1997, niti po njem - se šteje, da je tožnik sklenil delovno razmerje pri toženi stranki brez tega (razveznega) pogoja. To pomeni, da učinkuje pogodba o zaposlitvi tožnika za nedoločen čas od trenutka njene sklenitve dalje. Samo v primeru, če bi strokovna komisija ugotovila, da tožnik na poskusnem delu ni dosegel ustreznih rezultatov dela, bi nastopil zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja iz 4. točke prvega odstavka 100. člena ZDR. Šele tedaj bi namreč neuspešno opravljeno delo kot negotovo dejstvo postalo gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj (3. odstavek 74. člena ZOR), ki bi upravičeval toženo stranko izdati odločbo po 4. točki prvega odstavka 100. člena ZDR. Ker poskusno delo tožnika ni bilo negativno ocenjeno, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na zakonit način.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Hkrati je sklenilo, da tožeča stranka krije svoje stroške revizijskega postopka (155. člen v zvezi s 383. členom ZPP).