Jedro

Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o dejstvu prebivanja v nepremičnini lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je podal očitek nepopolne ugotovitve dejanskega, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1579/2023 z dne 11. 9. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je v izpodbijani odločbi zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku zavrnjena prošnja za BPP zaradi pravnega svetovanja v zvezi z odškodninskimi zahtevki zoper zavarovalnico in podjetje, ki je popravljalo osebno vozilo tožnika, ker tožnik presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP (na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Po podatkih iz elektronske zemljiške knjige je namreč bilo ugotovljeno, da je tožnik do celote lastnik nepremičnine parcela 1279/4, k. o. A. Po vpogledu v javno dostopne podatke na spletnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) na navedeni parceli v naravi stoji nestanovanjska stavba - vinska klet, zidanica, brez naslova, katere vrednost je ocenjena na 27.492,00 EUR, sama parcela pa na 537,60 EUR. Predmetno nepremično je toženka, v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), upoštevala kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Kot nadalje izhaja iz podatkov elektronske zemljiške knjige, je prosilec še do celote lastnik nepremičnin parcela 696, 34/2 in 34/5, vse k. o. B., in nepremičnin parcela 1275 in *63, obe k. o. A. Ker pa že vrednost nepremičnine parcele 1279/4, k. o. A., ki je po GURS-u ocenjena na 28.029,60 EUR, presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki znaša 22.336,32 EUR, toženka zato v nadaljevanju ni ugotavljala vrednosti teh nepremičnin in morebitnih drugih ter tudi ni presojala o tem, ali se upoštevajo kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je sicer pravilno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnin, navedenih v 8. točki izpodbijane odločbe. Vendar pa je toženka napačno ugotovila dejansko stanje glede statusa nepremičnin. Nepremičnino parc. št. 1279/4 k. o. A. se namreč ne bi smela upoštevati v premoženje prosilca, kajti prosilec na tej nepremičnini živi in sicer v hiši (ki stoji na tej parceli) z naslovom ..., kjer imajo prosilec in njegova družina stalno prebivališče že nekaj let. Ne držijo odločilni razlogi izpodbijane odločbe v 8. točki obrazložitve, da na parceli 1279/4 stoji nestanovanjska stavba, vinska klet, zidanica, brez naslova. V preteklosti je to res bilo tako, vendar je prosilec stavbo obnovil, pridobil hišno številko, uporabno dovoljenje, stavba je postala stanovanjska stavba, v njej pa prosilec že nekaj časa z družino živi. Dejansko stanje je v tem bistvenem delu bilo ugotovljeno popolnoma napačno, saj se nepremičnina 1279/4 kot bivalna nepremičnina nikakor ne bi smela šteti v premoženje prosilca oziroma tožnika. Prilaga še skico parcele s portala GURS, na kateri je razvidno dejansko stanje.

4. Toženka je po pozivu sodišča najprej prosila za podaljšanje roka za podajo odgovora na tožbo, nato pa na tožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP, ker ta naj ne bi izpolnjeval premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 9. Premoženjski položaj tožnika oz. njegove družine pa se ugotavlja na podlagi določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP in ZUPJS.

10. Premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP, določa ZUPJS v 17. in 18. členu. V skladu s temi določbami se v upoštevno premoženje šteje tudi nepremično premoženje, razen stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja. Ne glede na prej navedeno se tako stanovanje v nobenem primeru ne upošteva kot premoženje, če vrednost takega stanovanja ne presega ali dosega 120.000,00 EUR (5. člen ZSVarPre-E).

11. V izpodbijani odločbi je izpadla pravna podlaga, navedena v prejšnji točki, zaradi česar tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tako v izpodbijani odločbi ni konkretne ugotovitve o tem, da bi katero ugotovljeno nepremično premoženje morebiti predstavljalo stanovanje, v katerem živi tožnik, kakor sedaj tožnik posebej izpostavlja.

12. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih o vrednosti nepremičnin parc. št. 1279/4 k. o. A., v lastništvu tožnika, katerih skupna vrednost po javno dostopnih podatkih GURS znaša 28.029,60 EUR. Gre za podatke, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti in so bili odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev redne BPP, zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, katerega cenzus je v času izdaje odločbe znašal 22.336,32 EUR.

13. Sodišče ugotavlja, da tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o dejstvu prebivanja v navedeni nepremičnini lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je podal očitek nepopolne ugotovitve dejanskega, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

14. Organ za BPP je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o listinah, ki jih je vzel za podlago svoje odločitve, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati1, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi (kar zahteva tudi zgoraj navedena določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP). Zato bi morala toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.

15. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerega določbe se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

16. Tako je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

17. Ker je po presoji sodišča toženka z opustitvijo načela zaslišanja stranke zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 18. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

**K II. točki izreka:**

19. Ker je sodišče pritožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (in ne po Odvetniški tarifi, kot jih je priglasil tožnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženki.

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.