Jedro

Čeprav ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi, pa uporaba kriterijev, ki so za izbiro presežnih delavcev določeni v kolektivni pogodbi, ni nezakonita. To še zlasti velja za primere, ko na delovnem mestu dela več delavcev, pa zaradi krčitve dejavnosti preneha potreba po delu le določenemu številu teh delavcev.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6.12.2004 in zahtevku za reintegracijo tožnice v delovno razmerje pri toženi stranki.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov ter združitve sektorjev, kjer je delala tudi tožnica, morala zmanjšati število zaposlenih delavcev, da ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev in da so delo obdržali tisti delavci, ki so ohranili večji obseg dela in so bili pripravljeni in usposobljeni za prevzem dodatnih zadolžitev ter da tožnica ni imela v zvezi s tem zahtevanih dodatnih računalniških znanj, je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega in resnega razloga za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi morala tožena stranka ob ugotavljanju in razreševanju presežka delavcev opraviti izbiro presežnih delavcev na podlagi kriterijev iz Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki je veljala za toženo stranko, saj potreba po delu prodajnih referentov, ki ga je opravljala tudi tožnica, ob združitvi sektorjev pri toženi stranki ni v celoti prenehala. Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj in iz kakšnih razlogov je presežna delavka ravno tožnica, je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) je bila revizija poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navajala je, da ni šlo za večje število delavcev, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob ugotovljenem poslovnem razlogu je bila zato odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi zakonita. Predlagala je, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga je ob izdaji izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče druge stopnje, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Glede na gornje določbe je sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo zgolj v okviru v reviziji uveljavljanega razloga zmotne uporabe materialnega prava in pri tem izhajalo iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje.

V času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal Zakon o delavnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), določbe v zvezi s tem pa sta vsebovali tudi Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPgd - Ur. l. RS, št. 40/97) in za toženo stranko veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (kolektivna pogodba dejavnosti - Ur. l. RS, št. 10/98), ki sta bili sprejeti še v času veljavnosti prejšnjega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93).

Glede na drugačen koncept delovnega razmerja je ZDR na novo in drugače uredil tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. alinea 1. odstavka 88. člena). Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Vendar takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitve manjšemu številu oziroma posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da bi bila uporaba v naprej določenih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi odpove, nezakonita (podobno stališče je sodišče zastopalo že v zadevi VIII Ips 110/2006 in 429/2006). Posebej to velja za primere, ko na delovnem mestu dela več delavcev, pa zaradi krčitve dejavnosti preneha potreba po delu le določenemu številu teh delavcev, ne pa vsem.

Za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti je v 19. členu podrobno urejala tako kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, kot način njihove uporabe. Za te določbe je tudi komisija za razlago navedene kolektivne pogodbe sprejela razlago (Ur. l. RS, št. 35/03), da se za določanje presežnih delavcev uporabljajo tudi po uveljavitvi ZDR. Ker takšna določitev kriterijev v kolektivni pogodbi tudi glede na določbe ZDR ni bila nezakonita, bi jo morala tožena stranka v pogojih, ko je šlo zgolj za krčitev števila delavcev na tožničinem delovnem mestu prodajni referent, upoštevati, ne pa se mimo tako določenih kriterijev sklicevati na druge razloge za izbiro tožnice. Ker ni upoštevala določb veljavne kolektivne pogodbe o izbiri presežnih delavcev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ravno tožnici.

Na podlagi 1. odstavka 82. člena ZDR je delodajalec dolžan dokazati utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega tožena stranka zaradi neuporabe v veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti določenih kriterijev ni storila, je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Glede na povedano je sodišče na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.