Jedro

Ker v izreku opisano ravnanje ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek (Zakon o trgovini je bil spremenjen tako, da za opravljanje trgovinske dejavnosti odpravlja pogoj registracije), je sodišče prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 1027/2007-2501 z dne 2. 7. 2008 spremeni tako, da se postopek zoper pravno osebo Q. d. o. o. zaradi prekrška po 3. alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o trgovini ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju prekrškovni organ) je dne 17. 1. 2006 pravni osebi Q. d. o. o. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 1. alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o trgovini (v nadaljevanju ZT-UPB2, Uradni list RS, št. 69/04) ter ji izrekel globo v višini 3.000.000 SIT (12.518,78 eurov). Okrajno sodišče v Ljutomeru je dne 2. 7. 2008 izdalo sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in storilki naložilo plačilo povprečnine v znesku 150,00 eurov.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 2. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) na način iz 1. točke 156. člena ZP-1 v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 24. člena ZT-UPB2. Storilka je prekršek storila s tem, da je dne 22. 7. 2005 opravljala dejavnost trgovine po pošti tako, da je prodajala blago preko spletne strani na internetu, čeprav za to vrsto dejavnosti ni bila registrirana. V času odločanja o zahtevi za sodno varstvo in izdaje izpodbijane sodbe z dne 2. 7. 2008 je že veljal Zakona o trgovini (ZT-1, Uradni list RS, št. 24/08), sprejet 27. 2. 2008, uveljavljen dne 25. 3. 2008, ki je kazensko določbo po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZT-UPB2 črtal, kar pomeni, da je dejanje, za katero je bila storilki izrečena globa, dekriminiral. Kljub temu, da zahteva za sodno varstvo tega dejstva ni uveljavljala, bi sodišče moralo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZP-1 po uradni dolžnosti postopek ustaviti. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da plačilni nalog odpravi in postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilki, ki se je o njej ni izjavila.

B.

4. Pravna oseba Q. d. o. o. je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno storitve prekrška po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZT-UPB2 v zvezi z 2. členom ZT-1, to je opravljanja dejavnosti trgovine po pošti tako, da je prodajala blago preko spletne strani na internetu, čeprav za to vrsto dejavnosti ni bila registrirana.

5. Vrhovni državni tožilec v zvezi s tem pravilno navaja, da je dne 25. 3. 2008, to je pred izdajo izpodbijane sodbe z dne 2. 7. 2008, začel veljati Zakon o trgovini (ZT-1, Uradni list RS, št. 24/2008 z dne 10. 3. 2008) v skladu s katerim je bila določba 2. člena ZT-UPB2 spremenjena tako, da za opravljanje trgovinske dejavnosti odpravlja pogoj registracije. Zato je bila črtana kazenska določba iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZT-UPB2, po kateri se je z denarno kaznijo najmanj 3.000.000 SIT kaznovala pravna oseba, ki je opravljala trgovinsko dejavnost za katero ni bila registrirana.

6. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo zgoraj opisanih sprememb zakona, kar bi moralo, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. 7. Glede na navedeno je pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da so spremenjene določbe ZT-1 za storilko milejše (drugi odstavek 2. člena ZP-1), saj ob upoštevanju, da se ji v obravnavanem primeru očita prekršek iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZT-UPB2, v izreku opisano ravnanje ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek. Zato je bila v obravnavani zadevi kršitev drugega odstavka 2. člena ZP-1 na način iz 1. točke 156. člena ZP-1 podana.

8. Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko Q. d. o. o. na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo in v skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.