13. 1. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Primoža Grašiča, Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 13. januarja 2022

sklenilo:

Zahteva pritožnika za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Špelce Mežnar se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo sklepe Vrhovnega in Upravnega sodišča, s katerima je bila zavržena pritožnikova tožba zoper dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanje Urad). Urad je društvu Kopriva izdal dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Upravno sodišče je tožbo zavrglo, ker pritožnik ne more imeti položaja tožnika v upravnem sporu, če ni bil stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo.

2.Pritožnik je z vlogo z dne 4. 9. 2020 zahteval izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Špelce Mežnar. Zahtevo za izločitev te sodnice utemeljuje z navedbo, da je bila navedena sodnica v času od leta 2007 do leta 2015 zaposlena kot odvetnica v Odvetniški družbi Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje (v nadaljevanju Odvetniška družba). Pritožnik navaja, da je sodnica glede na svojo akademsko kariero bila gotovo vključena v odvetniške storitve s področja avtorskega prava. Zatrjuje, da si prizadeva za možnost vložitve tožbe zoper dovoljenje Urada, ki Društvu Kopriva, k. o., Ljubljana, dovoljuje kolektivno upravljanje ene vrste avtorske pravice. Pritožnik je imetnik pravic na glasbenih delih. Meni, da izdano dovoljenje onemogoča, da bi imel nadzor nad delovanjem Društva Kopriva. Pritožnik je član Združenja SAZAS, k. o., Trzin, ki pa ni ustanovni član Društva Kopriva, zato naj bi bil pritožniku kot imetniku pravic na glasbenih delih onemogočen kakršenkoli nadzor nad delovanjem Društva Kopriva. Pritožnik zatrjuje, da je ustanovni član Društva Kopriva tudi Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k. o., Ljubljana (v nadaljevanju Zavoda AIPA). Zavod AIPA je imel položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku in ima položaj stranke z interesom v upravnem sporu zoper dovoljenje, izdano Društvu Kopriva. V tem upravnem sporu pa naj bi Zavod AIPA zastopala Odvetniška družba. Poleg navedenega naj bi Odvetniška družba tudi dolgoročno sodelovala z Zavodom AIPA. Glede na vse navedeno pritožnik meni, da so podane objektivne okoliščine, ki sodnici dr. Špelci Mežnar preprečujejo sojenje v obravnavani zadevi. Njeno odločanje bi po pritožnikovem mnenju pri strankah in širši javnosti utegnilo vzbuditi dvom o objektivni nepristranskosti Ustavnega sodišča.

3.Ustavno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 33. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) z zahtevo za izločitev seznanilo sodnico dr. Špelco Mežnar, katere izločitev predlaga pritožnik, ki se je izjavila o navedbah v zahtevi. Pojasnila je, da je Odvetniška družba v času, ko je bila zaposlena pri njej, pogosto zastopala pritožnika in da je tudi sama z njim sodelovala, ne spomni pa se, da bi kdaj delala kaj v zvezi z Zavodom AIPA.

B.

4.Ustavno sodišče lahko sodnika izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči (prvi odstavek 31. člena ZUstS). Glede na trditve, ki jih podaja pritožnik, je treba v obravnavanem primeru preizkusiti, ali okoliščine, ki jih zatrjuje, vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnice Ustavnega sodišča, katere izločitev zahteva (6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP). Gre za t. i. pogoj iudex suspectus.

5.Bistvo pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) je jamstvo, da o posameznikovi zadevi odloča sodnik, ki ni zainteresiran za izid postopka in ki pri odločanju nima vnaprej ustvarjenega mnenja, temveč je odprt za dokaze in trditve strank ter odločitev sprejme na podlagi v postopku izraženih dejstev in argumentov. To med drugim pomeni, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. V ustavnosodni presoji in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je izoblikovano stališče, da gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja že, če ima sodišče videz pristranskosti, ker obstajajo okoliščine, ki bi razumnemu človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti (t. i. objektivni vidik nepristranskosti), in ne le tedaj, ko bi bilo ugotovljeno osebno sodnikovo prepričanje – torej njegova dejanska pristranskost (subjektivni vidik).[1] Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven, v videzu nepristranskosti sojenja. Sodnik ne sme odločati, če so podani legitimni razlogi za dvom o njegovi nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.[2] Pri tem je zorni kot stranke pomemben, a ne odločilen; odločilno je, ali je dvom o nepristranskosti objektivno utemeljen.[3]

6.Pritožnik zatrjuje, da je v obravnavani zadevi videz nepristranskosti okrnjen zaradi pretekle poklicne povezanosti sodnice dr. Špelce Mežnar z Odvetniško družbo, ki opravlja oziroma je v času sodničine zaposlitve opravljala odvetniške storitve za pravne osebe, ki imajo pritožniku nasprotujoče interese, zlasti za Zavod AIPA, in z okoliščino, da Odvetniška družba zastopa Zavod AIPA v upravnem sporu, ki naj bi bil povezan z obravnavano zadevo.

7.Iz ustaljene prakse ESČP izhaja, da osebne, poklicne ali finančne povezave sodnika z udeleženci postopka oziroma z njihovimi pooblaščenci lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika.[4] Vendar pritožnik ne trdi, da je bila Odvetniška družba kakorkoli udeležena v postopkih izdaje sklepov Vrhovnega in Upravnega sodišča, ki jih izpodbija z ustavno pritožbo, niti to ne izhaja iz razpoložljivih podatkov v spisu. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da so zadeve, v katerih je Odvetniška družba v času zaposlitve sodnice opravljala odvetniške storitve za Zavod AIPA, vsebinsko povezane z omenjeno zadevo. Pritožnik torej ni dokazal obstoja trenutne osebne, poklicne ali finančne povezave sodnice z udeleženci v postopkih izdaje posamičnih aktov, ki jih pritožnik izpodbija, in posledičnega postopka z ustavno pritožbo. Opravljanje odvetniškega poklica v preteklosti v družbi, ki opravlja odvetniške storitve za navedene pravne osebe pa samo po sebi ne more objektivno upravičiti suma, da bi sodnica v tej konkretni zadevi ne mogla odločati objektivno in nepristransko ter z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Ustavno sodišče ocenjuje, da so omenjene vezi sicer prisotne, vendarle precej oddaljene od intenzivnosti, zaradi katere bi razumno lahko sklepali o vplivu na objektivni videz nepristranskosti. Poleg tega tudi časovni vidik vezi dodatno oddalji. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za izločitev sodnice dr. Špelce Mežnar zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-57/14 z dne 26. 1. 2017, 6. in 7. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj s 6. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-365/05 z dne 6. 7. 2006 (Uradni list RS, št. 76/06, in OdlUS XV, 93) in z 98. točko obrazložitve sodbe ESČP v zadevi Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009.

[3]Sodba ESČP v zadevi Wettstein proti Švici z dne 21. 12. 2000, 44. točka obrazložitve.

[4]Več o primerih, ko je ESČP ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja, glej sodbe ESČP v zadevah Pétur Thór Sigurðsson proti Islandiji z dne 10. 4. 2003, Pescador Valero proti Španiji z dne 17. 6. 2003, Micallef proti Malti in Wettstein proti Švici.

30. 3. 2022

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Primož Grašič, Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 30. marca 2022

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 207/2019 z dne 3. 6. 2020 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1474/2019 z dne 17. 10. 2019 se ne sprejme.

* * *

Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in Marko Šorli. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata