Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, če sodišče v sporu o vračilu štipendije najprej ugotovi, da je šolnino za posamezno leto plačal delodajalec, kasneje pa glede plačila šolnine za isto leto ugotovi, da jo je plačal delavec sam.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (1., 3. in 4. odst. izreka sodbe) se razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.281.420,00 SIT, skupaj s pripadajočimi obrestmi v višini, kot se priznavajo za vezane hranilne vloge za več kot leto dni, ki tečejo od posameznih zneskov, ki so razvidni iz izreka navedene sodbe, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. V 2. odst. izreka je višji obrestni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. V 3. odst. izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 194.241,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do dneva plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe. V 4. odst. je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti priči C. K. stroške v znesku 1.800,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka na prvi in drugi stopnji, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ima sodba pomanjkljivosti in so si v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju. Tako je v 1. odst. obrazložitve na strani 6 (predzadnji stavek v odstavku) navedeno, da je šolnino za šolsko leto 1997/98 plačal toženec sam, oba obroka, skupaj dne 23.12.1997 z zamudo. Na isti strani obrazložitve izpodbijane sodbe pa je na sredi 2. odst. navedeno, da je tožeča stranka s plačilom šolnine v septembru 1997 tožencu omogočila vpis v šolsko leto 1997/98. Pritožba opozarja, da iz položnice, ki jo je v spis vložila tožena stranka na obravnavi dne 16.6.2000 izhaja, da je toženec 22.12.1997 plačal šolnino v znesku 94.200,00 SIT in sicer po opominu Ljudske univerze Kranj (brez datuma) iz katerega je razvidno, da je znesek 46.950,00 SIT zapadel v plačilo 10.10.1997 in znesek 47.250,00 SIT dne 24.11.1997. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče o istih dejstvih povsem nasprotujoče navajalo v razlogih sodbe in so te navedbe protispisne. Toženec je sam plačal šolnino za leto 1997/98, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, zato so povsem neresnični zaključki sodišča, da je tožeča stranka s plačilom šolnine tožencu omogočila vpis v študijskem letu 1997/98. Pritožba se tudi ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženec odstopil od predmetne pogodbe o izobraževanju, ker je želel, da mu preneha delovno razmerje pri tožeči stranki in da se izogne svojim obveznostim do podjetja iz naslova pogodbe o zaposlitvi. Pritožba navaja, da je tožnik s pisnim obvestilom z dne 16.6.1997 opozoril toženo stranko v zvezi z neplačilom računov. Priča A. A., ki je bil direktor, je izpovedal, da je dobil pisno obvestilo v zvezi z neplačilom računov. Prav tako opozarja na pričevanje B. B., ki je bil direktor tožeče stranke v času od 1992 do 1997, torej do nastopa A., ki je izpovedal, da se je toženec skupaj s še dvema prišel pritoževat zaradi neplačil šolnine. Tožeča stranka svojih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju ni izpolnjevala, zato je imel toženec zaradi tega velike težave pri študiju, kar je razvidno tudi iz potrdila Ljudske univerze v Kranju, da ga zaradi tega niso obveščali o aktivnostih in izpitih. Podani so bili pogoji, da je toženec v skladu s 3. členom Pogodbe o izobraževanju in kritju stroškov izobraževanja ob delu dne 12.11.1997 odstopil od pogodbe o izobraževanju. Glede na to, da je zaradi krivdnega ravnanja tožeče stranke - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - prišlo do odstopa od pogodbe, toženec nima prav nobenih obveznosti do tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Ob proučitvi podatkov v spisu pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da toženec utemeljeno opozarja na določena neskladja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj je sodišče dejansko najprej ugotovilo, da je sam plačal šolnino za šolsko leto 1997/98, nadalje pa ugotavlja, da je le-to plačala tožeča stranka. Že ta kršitev predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002), zaradi katerih je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.

Nadalje pritožbeno sodišče zaključuje tudi, da dejansko stanje ni v celoti razjasnjeno, zato je bila tudi odločitev sodišča prve stopnje preuranjeno sprejeta: Kot izhaja iz izpovedi direktorja tožeče stranke A. A. (zapisnik z dne 16.6.2000 - list. št. 15), naj bi bil toženec med študenti, ki so na neplačilo večkrat opozarjali in to najaktivnejši med njimi. Nadalje iz njegove izpovedbe tudi izhaja, da je dobival pisna obvestila v zvezi z neplačilom računov. Glede na to, da iz njegove izpovedbe izhaja, da je dobival pisna obvestila v zvezi z neplačilom računov (pri tem sicer ni razvidno, za kakšna obvestila je šlo), pa je sodišče prve stopnje bolj verjelo zaslišani priči M. Š., ki je pri toženi stranki evidentirala dokumentacijo v zvezi z izobraževanjem in katera je izpovedala, da se opozorila z dne 16.6.1997 ne spominja. Pritožbeno sodišče meni, da tako še ni v celoti razjasnjeno, ali je tožnik dejansko izročil direktorju tožene stranke opozorilo z dne 16.06.1997 (priloga B1). Prvostopenjsko sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj ni verjelo tožencu, ki je trdil, da je opozorilo izročil, posebej glede na nasprotujoče se izpovedbe direktorja in zaslišane priče M. Š.. Razlogi izpodbijane sodbe so v tem delu pomanjkljivi, dejansko stanje pa nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je toženec v skladu z določbo pogodbe o izobraževanju in kritju stroškov izobraževanja v skladu s 3. členom pravilno pisno obvestil tožnika, da le-ta ne izpolnjuje katere od svojih obveznosti 2. člena te pogodbe, ki jih ta niti v naknadnem roku 15 dni ni odpravil. Tako naj sodišče prve stopnje s ponovnim razčiščenjem navedenih dejstev, ki so odločilnega pomena za presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ugotovi, ali je bilo pisno opozorilo tožeči stranki posredovano, pri čemer naj podrobno dokazno oceni izpovedi zaslišanih strank in prič. Sodišče naj tudi ugotovi, ali je opozorilo z dne 16.06.1997, v kolikor bi bilo podano, dejansko po vsebini ustrezalo opominu, kot ga je določala pogodba o štipendiranju. Ko bo v nakazani smeri dopolnilo dokazni postopek, naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo (1., 3. in 4. odst. izreka izpodbijane sodbe) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V skladu z določbo 166. člena ZPP so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.