Jedro

Tožničina pravica do izjave bi bila nedvomno kršena, če bi bilo v navedbah tretje tožene stranke iz pripravljalne vloge vsebinsko kaj takšnega, kar bi zahtevalo spoštovanje načela kontradiktornosti. Ker pa je tretja tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 19.3.2004 le ponovila že v odgovoru na tožbo izražena pravna naziranja, po razumni oceni ni bilo potrebe, da bi bila pravica do izjave tožeči stranki zagotovljena tudi glede tega dela procesnega gradiva. Posledično za preložitev naroka za glavno obravnavo 24.3.2004 ni bilo nobenega upravičenega razloga.

Ker tožeča stranka vse do 6.5.2002 ni poskrbela za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, je imela neizpolnitev enega od pogojev za učinkovit prenos lastninske pravice za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobila do 6.5.2002, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi In 2000/00032 in vknjižena hipoteka z vsemi učinki absolutne stvarne pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da sodišče ugotovi, da je izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Litiji, opr. št. In 2000/00032, nedopustna glede nepremičnine parc. št. 618/3 vl. št. 48 k.o... Tožečo stranko je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti 595.479 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2003 do plačila.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kot odločilno je štelo, da je bil sklep o izvršbi pri sporni nepremičnini v zemljiški knjigi zaznamovan, preden je tožeča stranka predlagala vknjižbo lastninske pravice pri tej nepremičnini v svojo korist. Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je razlaga, da je za odločitev pomemben le čas pridobitve zastavne pravice tožencev in čas pridobitve lastninske pravice, preozka. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bi bilo treba ugotoviti, ali tožničina pravica na nepremičnini, ki jo je imela v času vložitve predloga za izvršbo, onemogoča izvršbo s prodajo nepremičnine. Ker prva in druga tožena stranka nista odgovorili na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje zoper njiju izdati zamudno sodbo. Tretja tožena stranka je 19.3.2004 vložila pripravljalno vlogo, ki jo je tožeča stranka prejela 26.3.2004, torej dva dni po glavni obravnavi 24.3.2004. Sodišče prve stopnje je to pripravljalno vlogo upoštevalo. Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke iz pripravljalne vloge. Na podlagi 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/04 - ur. p. b. - 17/06 - ZIZ) lahko tretji, ki ima na predmetu izvršbe pravico, ki ji preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka zahteva, da se izvršba na ta predmet izreče za nedopustno. Zakon ne določa poimensko, katera pravica je to. Ko se opravi vpis v zemljiško knjigo, se pridobi lastninska pravica na nepremičnini z dnem sklenitve pravnega posla, ne pa z dnem vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Dejstvo vpisa lastninske pravice tožeče stranke v zemljiško knjigo ima učinek ex tunc. Ne drži torej, da je nepremičnino v last pridobila šele po zaznambi sklepa o izvršbi. Šele v primeru, če bi se premoženje tožnice zaradi opustitve vpisa lastninske pravice prodalo na dražbi, bi bila dolžna trpeti posledice nepravočasnega vpisa. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

O očitanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka: Poleg splošnih procesnih predpostavk morajo biti za izdajo zamudne sodbe kumulativno izpolnjene posebne predpostavke iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - ur. p. b. - ZPP), med katere spada tudi sklepčnost tožbe (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, glede na fikcijo priznanja njihove resničnosti izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. V tožbi mora biti torej naveden sklop pravotvornih dejstev, ki zadošča za sklep o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če manjka eno od dejstev, ki je relevantno glede na abstraktno pravno normo, ki jo je treba uporabiti, sklepčnosti ni. Prav za takšen primer gre v obravnavani zadevi. Revizijsko sodišče lahko le ponovi, kar je poudarilo že pritožbeno sodišče, da je tožeča stranka tožbo gradila na trditvi, da "je podala zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice, čim je zvedela, da toženca rubita njeno nepremičnino". Na podlagi abstraktnega materialnopravnega preizkusa takšne dejanske podlage (o tem glej v nadaljevanju v zvezi z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava) je mogoč edinole sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka kot posledici nesklepčnosti tožbe. Ker za izdajo zamudne sodbe tako niso bile izpolnjene vse predpostavke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v situaciji, v kateri je na tožbo odgovoril le eden od treh navadnih sospornikov, ni izdalo zamudne sodbe zoper pasivna sospornika.

Načeloma gotovo ni mogoče oporekati tožeči stranki, ki opozarja, da mora sodišče postopek voditi tako, da je strankama zagotovljena polna možnost, da se izjavita. Predpogoj za uresničitev te pravice je seznanitev s procesnimi dejanji, glede katerih se ima stranka pravico izjaviti. Vendar pa sodišče prve stopnje, s tem ko je končalo glavno obravnavo, čeprav tožeča stranka še ni prejela pripravljalne vloge tretje tožene stranke z dne 19.3.2004, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar nezakonito ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Tožničina pravica do izjave bi bila nedvomno kršena, če bi bilo v navedbah tretje tožene stranke iz pripravljalne vloge z dne 19.3.2004 vsebinsko kaj takšnega, kar bi zahtevalo spoštovanje načela kontradiktornosti. Ker pa je tretja tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 19.3.2004 le ponovila že v odgovoru na tožbo izražena pravna naziranja, po razumni oceni ni bilo potrebe, da bi bila pravica do izjave tožeči stranki zagotovljena tudi glede tega dela procesnega gradiva. Posledično za preložitev naroka za glavno obravnavo 24.3.2004 ni bilo nobenega upravičenega razloga (primerjaj s prvim odstavkom 115. člena ZPP).

O zmotni uporabi materialnega prava: Pravotvorno dejstvo, ki omogoča pravni sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, je okoliščina, da je tožeča stranka vložila predlog za vpis lastninske pravice na parc. št. 618/3 vl. št. 48 k.o... v svojo korist 6.5.2002, izvršba s prodajo te nepremičnine pa je bila dovoljena že 15.6.2001, ko je bil sklep o izvršbi tudi zaznamovan v zemljiški knjigi. Zaznamba sklepa o izvršbi je izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino (167. in 170. člen ZIZ). Z zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (drugi odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03 - ZZK-1), to je od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (prvi odstavek 86. člena ZZK-1).

Upoštevajoč pravilo o začetku učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov iz 5. člena ZZK-1, je tožeča stranka lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 618/3 vl. št. 48 k.o.... v svojo korist (6.5.2002). S sklenitvijo prodajne pogodbe z dne 14.8.1996 je pridobila le obligacijskopravni zahtevek, da od kupca terja prenos lastninske pravice, ne pa lastninske pravice same. Zavezovalni pravni posel je eden od elementov v okviru pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice. Za učinkovit prenos lastninske pravice morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: (1) obstajati mora veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico; (2) odsvojitelj mora imeti razpolagalno sposobnost; (3) obstajati mora razpolagalni pravni posel; (4) izpolnjeni morajo biti drugi z zakonom določeni pogoji. Takšen dodaten zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - vpis v zemljiško knjigo - je predpisoval 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90), ki ga je treba uporabiti za sporno pravno razmerje. Ker tožeča stranka vse do 6.5.2002 ni poskrbela za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, je imela neizpolnitev enega od pogojev za učinkovit prenos lastninske pravice za posledico, da lastninske pravice na podlagi pravnega posla ni pridobila do 6.5.2002, ko je v zemljiški knjigi že bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi In 2000/00032 in vknjižena hipoteka z vsemi učinki absolutne stvarne pravice. Tožeča stranka si napačno razlaga, da dejstvo vknjižbe lastninske pravice na sporni nepremičnini v njeno korist učinkuje ex tunc. Takšno zemljiškoknjižno stanje je posledica zemljiškoknjižnega pravila, da zaznamba izvršbe ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 87. člena ZZK-1), nikakor pa ne izključuje prednosti, ki sta jo upnika pridobila z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi.

Ker očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka nista podani in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).