Jedro

Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem navedene zakonske domneve je na dolžniku.

Zakon v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne zahteva, da morajo biti dejanja, ki so predmet presoje po tej zakonski določbi, izpodbijana.

Če je dolžnik svoje premoženje brezplačno obremenil z ustanovitvijo stvarnih pravic v korist svoje žene in sina, ker se je bal posledic iz določenih sodnih postopkov, kar je vplivalo na njegov premoženjski položaj, slednje pomeni, da je njegovo delovanje bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ne obratno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugodilo ugovoroma proti odpustu obveznosti, ki sta ju vložila upnika A. d. o. o. in Odvetniška pisarna B. d. o. o., postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovora upnikov zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo sta odgovorila upravitelj in upnik A. d. o. o. Oba sta višjemu sodišču predlagala, da pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je bil obravnavani postopek osebnega stečaja uveden 26. 2. 2019, ko je bil vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja s strani upnika C. d. o. o., Ljubljana – v stečaju. Trdi namreč, da je kot dan uvedbe potrebno šteti 25. 9. 2019, ko je dolžnik sam podal predlog za začetek postopka osebnega stečaja, saj sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ni odločalo o upnikovem predlogu za začetek postopka, temveč o dolžnikovem predlogu, kar naj bi izhajalo iz obrazložitve sklepa o začetku postopka osebnega stečaja St 0001 z dne 7. 2. 2020. 6. Iz podatkov spisa izhaja, da je dne 26. 2. 2019 predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom vložil upnik C. d. o. o., Ljubljana - v stečaju (p. d. 1). Dne 25. 9. 2019 je predlog za začetek postopka o osebnega stečaja vložil še dolžnik sam in sodišče ga je sprva vodilo pod St 0002. Sodišče je nato v tem postopku osebnega stečaja s sklepom St 0001 z dne 6. 11. 2019 (p. d. 14) združilo predmetni postopek s postopkom St 0002 v en postopek ter s pravnomočnim sklepom St 0001 z dne 7. 2. 2020 (p. d. 20) odločilo, da se začne postopek osebnega stečaja nad dolžnikom. Iz obrazložitve sklepa o začetku postopka osebnega stečaja z dne 7. 2. 2020 sicer res izhaja, da je sodišče pogoje za začetek postopka insolventnosti presojalo skladno z določbo prvega ostavka 239. člena ZFPPIPP, torej če začetek postopka predlaga dolžnik. Vendar to ne pomeni, da s tem ni bilo odločeno tudi o predlogu upnika C. d. o. o., Ljubljana – v stečaju, saj sta bila oba predloga združena v isti postopek, sodišče je le pogoje za začetek postopka presojalo skladno s tistimi zakonskimi določbami, iz katerih izhajajo pogoji za začetek postopka osebnega stečaja, če predlog za začetek takega postopka vloži dolžnik. Da s tem ni bilo odločeno tudi o upnikovem predlogu oziroma da je bil postopek uveden kasneje kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, samo po sebi ne drži. Ker je stečajno sodišče s sklepom z dne 6. 11. 2019 postopek po upnikovem predlogu združilo s postopkom po dolžnikovem je bilo s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja z dne 7. 2. 2020 odločeno o obeh predlogih, saj temelji ZFPPIPP na izhodišču, da je zoper istega dolžnika mogoče hkrati voditi samo en glavni postopek insolventnosti.

7. V nadaljevanju svoje pritožbe dolžnik sicer trdi, da je insolventen postal šele septembra 2019 tj. po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 190/2018, kar bi načeloma lahko vplivalo na njegov položaj povezan s časovnimi okviri, ki izhajajo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pravilno zaključilo, da za obstoj dolga ni odločilna pravnomočnost sodbe, ker ta ni podlaga za nastanek obveznosti. Konkretna obveznost, ki izhaja iz navedene sodbe odločbe, izvira namreč iz posojila v znesku 400.000,00 EUR, ki je zapadlo v plačilo najprej 22. 3. 2010. Obveznost dolžnika iz tega naslova obstaja torej že od leta 2010, zato sklicevanje na nastanek insolventnosti le zato, ker je sodišče to obveznost ugotovilo s pravnomočno sodno odločbo, ni utemeljeno. Kakšnih drugih trditev s tem v zvezi pa pritožba ne ponudi. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na datum uvedbe postopka osebnega stečaja ob takih okoliščinah primera, kjer so v postopku odpusta obveznosti povsem izostale navedbe, ki bi omogočale presojo procesne legitimacije upnika predlagatelja C. d. o. o. - v stečaju, pravilna.

8. Sodišče prve stopnje je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti St 0001 z dne 26. 8. 2020, ki je postal pravnomočen 26. 9. 2020, pričelo postopek odpusta obveznosti dolžnika. Upnika A. d. o. o. (p. d. 88) in Odvetniška pisarna B. d. o. o. (p. d. 104) sta proti odpustu obveznosti podala ugovora in v njima zatrjevala več razlogov, zaradi katerih sta dolžnikovemu odpustu obveznosti nasprotovala. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na nesporno dejstvo, da je dolžnik svoj solastniški delež do ½ na nepremičnini parc. št. 021/34 k. o. ... obremenil z dosmrtnim brezplačnim užitkom na podlagi pogodbe o osebni služnosti užitka z dne 8. 4. 2014 v korist svoje žene D. D., v zemljiško knjigo vpisana 8. 5. 2014 in z dosmrtno brezplačno služnostjo stanovanja na podlagi pogodbe o služnosti stanovanja z dne 8. 4. 2014 v korist sina E. E., v zemljiško knjigo vpisana 15. 5. 2014. V zvezi s tem je zaključilo, da je šlo za brezplačno razpolaganje, da sta obe stvarni pravici na tej nepremičnini vpisani na prvem mestu ter da v primeru prodaje v stečajnem postopku ne prenehata, zato morebitni kupec prejme s tema pravicama obremenjeno nepremičnino, taka obremenitev pa bistveno znižuje vrednost nepremičnine, saj je manj tržno zanimiva, pri čemer ni pravno pomembno ali sta stvarni pravici določeni v korist družinskih članova ali koga tretjega. Ker sta s takim ravnanjem dolžnika, njegova žena in sin v obliki pravnega posla neodplačno pridobila za časa svojega življenja časovno neomejeno stvarno pravico na dolžnikovem solastnem deležu nepremičnine, v katero v postopku stečaja ne bo poseženo, upniki pa so zato prišli v slabši položaj glede možnosti poplačila svojih terjatev, je ugovoroma upnikov na podlagi 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ugodilo.

9. Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da je dolžnik s predlogom za odpust obveznosti zlorabil pravico do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem navedene zakonske domneve je na dolžniku.

10. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je šlo pri taki obremenitvi dolžniku solastnega deleža na nepremičnini z ustanovitvijo stvarnih pravic za brezplačno razpolaganje pritožba ne izpodbija. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da dolžnik pred sodiščem prve stopnje ni uspel dokazati, da s sklenitvijo zgoraj navedenih pogodb, ki sta njegovima ženi in sinu podelila stvarne pravice na njegovem solastniškem deležu do ½ na nepremičnini parc. št. 021/34 k. o. ..., ni ravnal nepošteno in nevestno. Ugotovilo je namreč, da je v času sklenitve obeh pravnih poslov že imel precejšnje dolgove (13. točka obrazložitve), zato bi se moral vzdržati ravnanj, s katerimi se upnike lahko prikrajša pri poplačilu njihovih terjatev oziroma so opisana ravnanja v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez presoje o dolžnikovem namenu, nevestnosti in nepoštenosti ravnanja dolžnika je zato neutemeljena.

11. Prav tako pritožba neutemeljeno trdi, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo brez ocene sorazmernosti očitanega dejanja glede na takratno dolžnikovo premoženjsko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik obveznosti (vsaj) v višini 400.000,00 EUR iz naslova posojilne pogodbe že dlje časa pred sklenitvijo spornih pravnih poslov, že v letu 2010 je imel blokiran račun, da znaša višina priznanih terjatev v tem postopku osebnega stečaja več kot 2 MIO EUR ter da so se njegovi dolgovi kopičili že pred spornim razpolaganjem v letu 2014. S tem sodišče prve stopnje ni presojalo (in)solventnosti dolžnika v času sklepanja spornih pogodb o ustanovitvi stvarnih pravic, temveč je le ugotovilo dolžnikov premoženjski položaj v tistem času. Zato je pravno irelevantno pritožbeno vztrajanje na tem, da je bil dolžnik vse do meseca septembra 2019 solventen, saj (in)solventnost v času prevzemanja obveznosti in razpolaganja s premoženjem po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni bistvena. Višje sodišče se v presojo teh pritožbenih navedb zato ni spuščalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi pojasnilo, da je brezpredmetno sklicevanje dolžnika, da ni bil uveljavljen izpodbojni zahtevek glede zadevnih dolžnikovih pravnih dejanj, saj zakon v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne zahteva, da morajo biti dejanja, ki so predmet presoje po tej zakonski določbi, izpodbijana. Pritožbeno vztrajanje na tem, da sta upnika, o čigar ugovorih je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, imela možnost dolžnikova dejanja izpodbijati pa tega nista storila je zato neutemeljeno. Predmet presoje po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP so namreč dolžnikova ravnanja in ne ravnanja upnikov. Zato pritožba neutemeljeno trdi tudi, da bi moralo sodišče ob odločanju o ugovoru upnikov iz 403. člena ZFPPIPP presojati njihovo dobrovernost oziroma ali bodo upniki, ki so vložili tak ugovor z očitanimi dejanji dolžnika oškodovani oziroma prikrajšani. Zakon tega sodišču ne nalaga. Kot že navedeno, so predmet presoje dolžnikova ravnanja in ali je dolžnik ob neodplačnih razpolaganjih deloval pošteno in vestno, kar mora v primeru obstoja zakonskih domnev, dokazati dolžnik. Tega pa dolžniku, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, s tako ugotovitvijo pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, ni uspelo.

13. Odločitve dolžnik ne more izpodbiti niti s ponovnim pavšalnim pritožbenim sklicevanjem na življenjsko logična ravnanja, ki so sledila zaradi „družinske krize“ kot posledice zloglasnih kazenskih postopkov v primeru „F.“. Prav nasprotno taka dejstva pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da dolžnik ni ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Če je dolžnik svoje premoženje brezplačno obremenil z ustanovitvijo stvarnih pravic v korist svoje žene in sina, ker se je bal posledic iz določenih sodnih postopkov, kar je vplivalo na njegov premoženjski položaj, slednje pomeni, da je njegovo delovanje bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ne obratno.

14. Ob tem je neresnična in zavajajoča pritožbena trditev, da je na dolžnikovem solastniškem deležu do ½ parc. št. 021/34 k. o. ... na prvem mestu vpisana hipoteka pridobljena na podlagi prevzema poroštva dolžnika za sredstva posojena družbi C. d. o. o., Ljubljana – v stečaju. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska za navedeno nepremičnino (priloga k p. d. 104) sta na prvem in drugem mestu vknjižena užitek (ID omejitve 000 96890 z dnem začetka učinkovanja 8. 4. 2014) in služnost stanovanja (ID omejitve 000 05914 z dnem začetka učinkovanja 15. 5. 201), torej prav ravnanji, ki se očitajo dolžniku v izpodbojnem obdobju in zaradi katerih je prišlo do izpodbijane odločitve. Vse ostale vknjižene omejitve imajo slabši vrstni red učinkovanja.

15. Neutemeljen pa je tudi povsem pavšalni pritožbeni očitek, da dolžnik ni imel možnosti dokazati, da je ob sklenitvi spornih pravnih poslov o ustanovitvi stvarnih pravic ravnal vestno in pošteno, kar naj bi izhajalo iz zapisnika obravnave. Na kakšen način naj bi bilo dolžniku onemogočeno sodelovanje v konkretnem postopku osebnega stečaja in kako naj bi to izhajalo iz zapisnika obravnave dolžnik ni konkretizirano pojasnil. Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik sodeloval na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti z dne 4. 5. 2022 (p. d. 165), na katerem je bil zastopan s strani kvalificirane pooblaščenke. Do kakšnih kršitev konkretno naj bi prišlo sicer in v okviru same izvedbe naroka, pa kot že navedeno, dolžnik v pritožbi ne pojasni. Iz zapisnika naroka tudi ne izhaja, da bi dolžnik uveljavljal kakšno kršitev določb postopka skladno z določbo 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

16. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).