Jedro

Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.

Z nenadno selitvijo je nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov, določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v Srbiji.

Nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep z dne 3. 7. 2024 se zavrne in se ta sklep potrdi.

II.Pritožba zoper sklep z dne 27. 8. 2024 in se ta sklep v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

III.Pritožba zoper sklep z dne 25. 4. 2025 se zavrne in se ta sklep v izpodbijanem delu (I., II.1, II.2, II.3, II.4, II.6, II.7 in II.8 točka izreka) potrdi.

IV.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris okoliščin obravnavanega primera

1.Udeleženca postopka sta se v postopku II N 800/2021 pred Okrožnim sodiščem v ... dne 26. 10. 2021 s sodno poravnavo dogovorila, da se mld. A. A. (rojena ... 2018) zaupa v skupno varstvo in vzgojo materi B. B. in očetu C. A., ki se izvaja tako, da A. A. z vsakim od staršev preživi en teden s prevzemom ob ponedeljkih v vrtcu, ter da vsak od staršev za preživljanje prispeva 80 EUR.

2.Predmetni postopek se je začel s predlogom matere, da se A. A. zaupa njej v varstvo in vzgojo, očetu pa določijo stiki in preživnina. Predlagala je tudi izdajo začasne odredbe. V nadaljevanju postopka je tudi oče predlagal, da se z začasno odredbo A. A. začasno zaupa v vzgojo in varstvo njemu. Na naroku dne 10. 1. 2023 sta udeleženca sklenila začasno sodno poravnavo, po kateri A. A. z vsakim od staršev preživi 14 dni z izmenjavami v ..., Hrvaška.¹ V nadaljevanju postopka sta udeleženca vložila več predlogov za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je po naroku dne 15. 5. 2023 s sklepom z dne 20. 6. 2023 tudi z začasno odredbo odločilo, da A. A. preživlja z vsakim od staršev 14 dni s predajami v ..., Hrvaška.

3.V nadaljevanju postopka sta udeleženca vložila še več predlogov za izdajo začasne odredbe. Zelo konfliktno razmerje med udeležencema je bilo ponovno urejeno s po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo z dne 12. 3. 2024, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da stiki med materjo² in A. A. pod nadzorom strokovnega delavca CSD potekajo izključno v prostorih CSD ..., Enota ..., in sicer prvi mesec po eno uro vsakih 15 dni, nato pa enkrat tedensko.

4.S sklepom z dne 30. 5. 2024 je bil A. A. postavljen kolizijski skrbnik.

O pritožbi zoper sklep z dne 3. 7. 2024

5.S sklepom z dne 3. 7. 2024 je sodišče prve stopnje (I) ugotovilo, da C. A. ne ravna v skladu z začasno odredbo z dne 12. 3. 2024, (II) mu zaradi kršitve te začasne odredbe naložilo v plačilo denarno kazen v višini 1.000 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku osem dni na račun Okrožnega sodišča v ... in o plačilu sodišču predložiti dokazilo, (III) za primer neplačila kazni zoper njega dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri OPP, (IV) mu za primer ponovne kršitve začasne odredbe izreklo novo denarno kazen v višini 1.500 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo kazen za primer, da bo ponovno ravnal v nasprotju z izdano začasno odredbo z dne 12. 3. 2024.

6.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Stiki pod nadzorom po sklepu o začasni odredbi z dne 12. 3. 2024 so se izvrševali vse do spremenjenih okoliščin na njegovi strani, zaradi katerih se je z A. A. preselil v D., Srbija, konec meseca aprila se mu je rodil sin. O tem je seznanil pristojni CSD, predlagateljico in sodišče in že 29. 5. 2024 predlagal spremembo veljavne začasne odredbe na način, da se stiki pod nadzorom pričnejo izvajati v D. Nedopustno je, da sodišče o tem še ni odločilo, še zlasti v luči dejstva, da je CSD v mnenju napisal, da situacija, v kateri A. A. biva v D. in se jo tedensko vozi v Slovenijo na stike z materjo, deklici ni v korist oziroma jo ogroža. Sodišče je nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo zaradi lastne neaktivnosti, sklicujoč se na trenutno veljavno začasno odredbo. Takšno stanje je nevzdržno, saj karkoli bi nasprotni udeleženec naredil, bi bilo oziroma je narobe; če bi deklico pripeljal na stik v Slovenijo, mu bo sodišče očitalo, da jo s tem ogroža, če je ne pripelje, pa krši trenutno veljavno začasno odredbo. Dne 25. 4. 2024 je predlagateljica nasprotnemu udeležencu grozila, da bo ubila njegovega drugega otroka, zato se nasprotni udeleženec predlagateljice utemeljeno boji. Opozarja še na določbo 31. člena Istanbulske konvencije. Glede na okoliščine primera ni pogojev za denarno kaznovanje. Ker je vožnja deklice na stik zanjo ogrožajoča, bi sodišče moralo samo po uradni dolžnosti ustrezno spremeniti sklep. Telefonske stike predlagateljici omogoča, ves čas jo poziva k temu, da sama sporoči dan in uro v tednu za klic, česar slednja ne sporoči le zato, da ga lahko vznemirja. Nasprotni udeleženec je zato določil srede ob 18.00 kot čas telefonskega stika in bo to tudi vnaprej omogočal.

7.V odgovoru na pritožbo predlagateljica opozarja, da je do te situacije prišlo, ker je nasprotni udeleženec A. A. v D. odpeljal protipravno. Vzgoja in varstvo sta bila še vedno deljena med oba starša in bi nasprotni udeleženec pred odhodom v D. za poseg v odločanje glede kraja otrokovega bivanja moral pridobiti soglasje predlagateljice ali pa takšno soglasje nadomestiti s soglasjem sodišča.

8.Kolizijski skrbnik v odgovoru na pritožbo poudarja, da se je oče samovoljno odločil, da bo A. A. živela z njim, jo sam prepiše v vrtec v tujini, sedaj pa jo skuša vpisati še v osnovno šolo. Vsa ta dejanja so sama po sebi ogrožajoča za otroka. Tudi telefonski stiki se po podatkih spisa ne izvajajo.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja in tudi med udeležencema ni sporno, da sta bila v skladu z začasno odredbo z dne 12. 3. 2024 (glej 3. točko tega sklepa) izvršena le dva stika, in sicer 8. 4. 2024 in 22. 4. 2024. Ni sporno niti, da se je nasprotni udeleženec po izdaji sklepa z dne 12. 3. 2024 s hčerjo A. A. preselil v D., Srbija, in da po 22. 4. 2024 A. A. na stik v Slovenijo ni več pripeljal.

11.Pritožbeno sodišče ne sprejema teze nasprotnega udeleženca, da prekinitev stikov upravičujejo spremenjene okoliščine na njegovi strani, to je selitev v D. z A. A. in novo družino, in pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je rojstvo otroka dne 29. 4. 2024 lahko opravičljiv razlog le za izostali stik dne 6. 5. 2024, ne pa tudi za ostale stike, določene z začasno odredbo z dne 12. 3. 2024. Na zaključek sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec vede in namerno kršil izdano začasno odredbo, tudi dejstvo, da je 29. 5. 2024 predlagal spremembo začasne odredbe na način, da se stiki pod nadzorom začnejo izvajati v D., nima nobenega vpliva. Nekorekten je pritožbeni očitek, da je sodišče nasprotnega udeleženca denarno kaznovalo zaradi lastne neaktivnosti, ko že tri mesece ni odločilo o prenosu izvajanja stikov pred CSD v D. Nasprotni udeleženec je kaznovan, ker je kršil veljavno začasno odredbo, na kar je bil v njej opozorjen. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je nasprotni udeleženec še ob podpisu protokola za izvajanje stikov pod nadzorom zagotavljal, da se namerava z družino preseliti v stanovanje v Slovenijo in v ... zgraditi hišo, dne 22. 4. 2024 pa je na skupnem razgovoru na CSD že povedal da z A. A. živi v Srbiji. Kot izhaja iz poročila CSD z dne 25. 4. 2024 (red. št. 95) je bil takrat opozorjen na veljavno začasno odredbo in dejstvo, da A. A. tedenska vožnja iz Srbije v Slovenijo ni v korist. Pritožbena navedba, da je "nevzdržno", da z neizvajanjem stikov krši začasno odredbo, če bi se stiki izvajali, pa bi mu sodišče očitalo, da je to A. A. v škodo, je golo sprenevedanje. A. A. je ogrožena, ker nima stikov z materjo. Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema³ udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist, kot izhaja iz že omenjenega poročila CSD. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.

12.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 7. 2024 potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 8. 2024

13.S tem sklepom je sodišče prve stopnje (v za pritožbo relevantnem delu⁴ ) zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, da se pristojnost za izvrševanje stikov pod nadzorom s CSD ..., Enota ..., prenese na pristojen CSD v D., Republika Srbija, in s tem ugodilo predlagateljičinemu predlogu, da sodišče do nadaljnjega prepove prenos pristojnosti CSD v Republiko Srbijo (II. točka izreka) ter zavrnilo njegov predlog, da stiki med A. A. in materjo začasno potekajo ob navzočnosti strokovne osebe v prostorih CSD v D., Republika Srbija, in sicer vsako sredo od 15.00 do 16.00 ure do drugačne odločitve sodišča oziroma najdlje za čas devetih mesecev; da se dovoljuje C. A., da za A. A. izpolni in odda prijavo za vpis v 1. razred za šolsko leto 2024/2025 v osnovno šolo E., D., s čimer se nadomešča soglasje in podpis predlagateljice B. B. (III. točka izreka).

14.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Uvodoma opozarja, da je CSD že 27. 5. 2024 sodišče zaprosil, da preuči možnost, da bi se stiki pod nadzorom izvajali v Srbiji, kar pomeni, da tudi po mnenju CSD zaradi spremenjenega bivališča izvajanje stikov v Sloveniji A. A. ni v korist. Ponovno (kot v pritožbi zoper sklep z dne 3. 7. 2024) opozarja na nevzdržno in neživljenjsko situacijo, ko z izvajanjem stikov v Sloveniji A. A. ogroža, z neizvajanjem pa krši začasno odredbo. Opozarja na oceno ogroženosti in načrt pomoči z dne 30. 6. 2022, iz katerega izhaja, da je oče A. A. bolj sposoben zaščititi kot mati ter poročilo in mnenje CSD z dne 11. 1. 2023, iz katerega izhaja, da CSD meni, da bi bilo primerneje, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo očetu. A. A. na Slovenijo ne veže nič več, zaradi združitve družine se je nasprotni udeleženec preselil v D., enako njegova mati, pa tudi starši predlagateljice živijo v Srbiji. Tudi predlagateljica nima interesa, predvsem pa ne iskrenega namena živeti v Sloveniji. Do pridobitve izvedenskega mnenja bi morali stiki potekati v D.

15.Predlagateljica in kolizijski skrbnik na pritožbo nista odgovorila.

16.Pritožba ni utemeljena.

17.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je nasprotni udeleženec konec aprila 2024 preselil v D. in A. A. samovoljno vključil v vrtec v D., čeprav jo je 9. 4. 2024 skupaj s predlagateljico vpisal v OŠ F. v Sloveniji in je bila v veljavi začasna odredba, s katero so bili določeni stiki A. A. z materjo pod nadzorom CSD v Sloveniji. Utemeljeno je v razlogih izpodbijanega sklepa poudarjeno, da starševsko skrb starša, ki ne živita skupaj, pa imata skupno varstvo in vzgojo (kot sta jo v času selitve v D. udeleženca tudi imela po sodni poravnavi z dne 26. 10. 2021), izvajata skupaj in tudi skupaj sprejemata temeljne odločitve o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da med ta vprašanja spada tudi vprašanje vpisa v osnovno šolo in da je od tega vprašanja odvisna tudi nadaljnja ureditev družinskih razmerij.

18.Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na oceno ogroženosti in načrt pomoči z dne 30. 6. 2022 ter poročilo in mnenje CSD z dne 11. 1. 2023. Sodišče prve stopnje je družinsko situacijo glede stikov z začasno odredbo z dne 12. 3. 2024 uredilo tako, da je predlagateljici določilo stike pod nadzorom CSD⁵ , ugotovilo pa je tudi, da A. A. noben od staršev ne nudi stabilnega življenjskega okolja. Poročilo in mnenje CSD z dne 11. 1. 2023 se nanaša na takratno situacijo, ko je tudi predlagateljica bivala v Srbiji, kasneje pa so se okoliščine spremenile. V času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 27. 8. 2024 je namreč predlagateljica za verjetno izkazala, da je v Sloveniji najela stanovanje, se v Sloveniji zaposlila⁶ , torej, da namerava bivati v Sloveniji in da je tukaj središče njenih interesov. Gola pritožbena navedba, da predlagateljica nima namena živeti v Sloveniji, tega zaključka ne more izpodbiti.

19.Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na v času odločanja aktualno mnenje CSD z dne 25. 4. 2024, iz katerega res izhaja, da A. A. ni v korist, da se vsak teden iz Srbije vozi na stik v Slovenijo. Vendar to ni razlog za prenos pristojnosti za izvrševanje stikov na pristojni CSD v D. Sprememba pristojnosti ne more biti posledica protipravnega (v nasprotju z izdano začasno odredbo) in samovoljnega (brez soglasja predlagateljica) ravnanja nasprotnega udeleženca. Ob tem nasprotni udeleženec ni izkazal za verjetno, da bi bila A. A. z vključitvijo v OŠ v Sloveniji ogrožena oziroma da ji to ne bi bilo v korist. Predlog za prenos pristojnosti in za vpis A. A. v OŠ v Srbiji nasprotni udeleženec utemeljuje le s tem, da se je sam preselil v D. zaradi rojstva sina, da ima tam stanovanje in zaposlitev, kar je sodišče prve stopnje glede na njegova predhodna zagotavljanja na razgovorih CSD pravilno ovrednotilo kot argumente, ki izvirajo iz njegovega lastnega interesa, ne pa iz koristi A. A. Iz mnenja CSD z dne 25. 4. 2024 izhaja, da je bilo na stikih opazno, da A. A. mater pogreša, da jo ima rada in da je nujno, da ima še naprej stik z mamo. Kot je bilo že poudarjeno v 11. točki obrazložitve tega sklepa, je z nenadno selitvijo nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v D.

20.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 7. 2024 v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2025

21.S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 9. 9. 2024 (I. točka izreka), delno ugodilo predlogu predlagateljice in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je A. A. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici/materi, nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora najkasneje v roku 48 ur po prejemu tega sklepa A. A. pripeljati v Slovenijo na naslov predlagateljice - G. ulica 1, ... (II.1 točka izreka), določilo, da stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem začasno potekajo v prostorih in ob prisotnosti strokovnega delavca CSD ..., Enota ..., in sicer vsak torek med 13.30 in 14.30 uro po uvodnem protokolu (II.2 točka izreka), A. A. začasno določilo stalno prebivališče na naslovu ..., začasno prebivališče pa na naslovu G. ulica 1, ... (II.3 točka izreka), za primer kršitve te začasne odredbe kršitelju določilo denarno kazen v višini 2.500 EUR (II.4 točka izreka), kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače (glede vsakodnevnih telefonskih stikov s hčerjo po aplikaciji Viber do njene vrnitve v Slovenijo), zavrnilo (II.5 točka izreka). Odločilo je še, da ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v tem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, da pritožba ne zadrži njen izvršitve in da se odločitev o stroških postopka pridrži do konlne odločitve sodišča v tej zadevi (točke II.6, II.7 in II.8 izreka).

22.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Uvodoma sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njegovih bistvenih navedb iz ugovora z dne 9. 9. 2024 v zvezi z zavrnitvijo njegovega predloga za izdajo začasne odredbe glede prenosa pristojnosti in stikov A. A. s predlagateljico v D. Meni, da mu je bila s tem kršena pravica do izjave. Uveljavlja tudi procesno kršitev, ker sodišče ni pridobilo dodatnega mnenja CSD oziroma se ni opredelilo do njegovih pripomb zoper mnenje CSD z dne 5. 2. 2025. V nadaljevanju pritožbe jih ponovno povzema. CSD bi moral ugotoviti trenutno stanje glede rizičnih dejavnikov na strani matere, ne pa le slediti njenemu predlogu. Ni v korist A. A., da se jo trga iz njenega varnega okolja pri očetu, ki ne preprečuje njenih stikov z materjo. Predlagateljica zavaja sodišče glede svojega prebivališča, na naslovu v ... ji detektiv v kazenski zadevi ni mogel vročiti sodnega pisanja. Povedano mu je bilo, da je predlagateljica že dva meseca v Bosni in se ne ve, če se bo sploh vrnila v Slovenijo. Predlagateljica na CSD 6. 2. 2024 navajala, da večino časa preživi v Srbiji in pride v Slovenijo le občasno. Podaja nasprotujoče si navedbe in ne zna povedati, kje prebiva. Veliko je v tujini, njena zaposlitev je fiktivna. Pritožnik je predlagal pridobitev podatkov iz evidence o prečkanju državne meje za predlagateljico. Zaključek, da pritožnik ni verjetno izkazal svojih trditev o neprimernem življenjskem slogu predlagateljice, ni ustrezno obrazložen. Zoper predlagateljico je vložen tudi obtožni predlog zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, ker je hčeri puščala sami v stanovanju, ju izpostavljala neprimernim prizorom, ni nudila podpore za šolsko delo … Predlagateljica ni bila zmožna skrbeti za otroka niti v režimu, ki se je izvajal teden/teden, zdaj pa ji sodišče predaja otroka v stalno oskrbo. Vrnitev otroka predlagateljici je za A. A. nevarno, saj ji bo nastala nepopravljiva škoda. Domnevni nadzor CSD ni izvedljiv. Tudi kolizijski skrbnik ocenjuje, da je oče bolj primeren za varstvo in vzgojo A. A. Te ocene ne spremeni dejstvo, da je vezana na bivanje v Sloveniji. V nadaljevanju pritožbe pritožnik opisuje okoliščine glede stikov dne 8. 3. 2025 in 9. 3. 2025, ki sta bila dogovorjena v okviru kazenskega postopka. Sodišče mu ni dalo roka za odgovor na vlogo predlagateljice. Telefonski stik je bil izveden 1. 1. 2025, za stik 8. 1. 2025 se je nasprotni udeleženec opravičil in predlagal drug termin. Telefonskih stikov ne preprečuje, ampak vztraja, da morajo biti natančno določeni. Poleg tega A. A. telefonske stike odklanja. Ne drži, da ni podal predloga za spremembo sodne poravnave, vložen je bil 7. 10. 2022. Odločitev, da mora A. A. obiskovati šolo v Sloveniji in se jo začasno zaupa v varstvo in vzgojo materi, je zanjo ogrožajoča, ker njen dom že več kot eno leto predstavlja Srbija in tudi nasprotni udeleženec se nima namena preseliti v Slovenijo. V večjo korist A. A. bi bilo, da bi se do pridobitve izvedenskega mnenja stiki pod nadzorom izvajali v D., kjer se A. A. dobro počuti, ima razvito socialno mrežo, ima stike z babico, s polsestro H. Tudi z določitvijo naslova v ... se ne strinja, ker gre za fiktiven naslov.

23.V obširnem odgovoru na pritožbo predlagateljica nasprotuje pritožbenim navedbam, v bistvenem trdi, da nasprotni udeleženec glede nje navaja lažne konstrukte in podaja svoje videnje družinske situacije.

24.Na pritožbo je odgovoril tudi kolizijski skrbnik. Navaja, da nasprotni udeleženec selektivno ponavlja enake in do sedaj nedokazane trditve o neprimernem življenjskem slogu matere, zanemarja pa okoliščine, ki njemu niso v korist. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je treba takoj preprečiti ogroženost otroka. Poudarja še, da njegov predlog in odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne prejudicira končne odločitve.

25.Pritožba ni utemeljena.

26.Neutemeljen je uvodni pritožbeni očitek, da je bila predlagatelju kršena pravica do izjave, ker naj se sodišče prve stopnje ne bi izjasnilo o vseh njegovih ugovornih (!) navedbah zoper zavrnitev (!) njegovega predloga za izdajo začasne odredbe. Pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, je pritožba (prim. prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 100. členom ZNP-1). Pritožnikov predlog za izdajo začasne odredbe za prenos pristojnosti za izvrševanje stikov na pristojen CSD v D. je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 27. 8. 2024 (II. točka izreka) in v njem tudi navedlo razloge za zavrnitev. Morebitno kršitev pravice do izjave bi zato moral pritožnik uveljavljati v pritožbi zoper ta sklep, ne pa v pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2025.

27.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o neprimernem življenjskem slogu predlagateljice, ki jih nasprotni udeleženec ponavlja že ves čas postopka, predlagateljica pa zanika. Sodišče prve stopnje jih ni štelo za verjetno izkazane in pri tem upravičeno izpostavilo, da je nasprotni udeleženec kljub temu 10. 1. 2023 sklenil začasno sodno poravnavo, po kateri A. A. z materjo preživi polovico časa. Njegovo pojasnilo, da je na to pristal, sicer A. A. ne bi več videl, je prepričljivo zavrnjeno v 54. točki obrazložitve. Ni torej res, da zaključek o nedokazanosti trditev o neprimernem življenjskem slogu ni ustrezno obrazložen.

28.Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je predlagateljica verjetno izkazala, da namerava živeti v Sloveniji, ki temelji na ugotovitvah, da ima v Slovenji prijavljeno stalno (v ...) in začasno prebivališče (v ...); da je za stanovanje v ... predložila aneks k najemni pogodbi z dne 1. 2. 2025, iz katerega izhaja, da je dne 24. 5. 2024 plačala varščino, najemodajalec pa se ji je zavezal izročiti ključe do 5. 6. 2024; da je zaposlena pri podjetju ... Na pritožbene trditve, da detektiv predlagateljici na naslovu v ... ni mogel vročiti sodnega pisanja v kazenskem postopku, je odgovorilo že sodišče prve stopnje v 58. točki obrazložitve, in sicer, da je šlo za poskus vročitve v marcu 2024.

29.Pritožbene navedbe, da tudi kolizijski skrbnik ocenjuje, da je oče bolj primeren za varstvo in vzgojo A. A., da ni v korist A. A., da se jo trga iz njenega okolja, da se A. A. v D. dobro počuti ipd., kažejo na nerazumevanje postopka izdaje začasne odredbe. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Ta škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Ogroženost otroka je torej tista bistvena okoliščina, ki lahko še pred končno odločitvijo utemeljuje izdajo začasne odredbe, vprašanje kdo od udeležencev ima boljše starševske kapacitete in katero okolje je bolj primerno za A. A., pa bo predmet končne odločitve o pravici do varstva in vzgoje, ki bo sprejeta tudi na podlagi mnenja izvedenke, ki je v postopku že postavljena. Izdana začasna odredba v ničemer ne prejudicira končne odločitve.

30.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo. Da nasprotni udeleženec s temi ravnanji A. A. ogroža, izhaja tudi iz mnenja CSD z dne 23. 1. 2025, v katerem je podprt tudi predlog, da se A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo materi. Da A. A. potrebuje stike z materjo je CSD izpostavil v vseh mnenjih, podanih med postopkom.

31.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih pripomb zoper zadnje mnenje CSD, saj nasprotno izhaja iz 49. in 50 točke izpodbijanega sklepa. V bistvenem je sodišče prve stopnje mnenje sprejelo kot strokovno utemeljeno in obrazloženo (108. člen ZNP-1), ker CSD konkretno družinsko situacijo spremlja že dlje časa, z obema staršema je že večkrat opravil razgovore, zato nov razgovor ni bil potreben, mnenje pa je podano glede na aktualno družinsko dinamiko, upoštevaje A. A. največje koristi z namenom preprečitve njene ogroženosti.

32.A. A. osebnih stikov, določenih z začasno odredbo z dne 12. 3. 2024 ni imela že od aprila 2024 z izjemo dveh kratkih srečanj v Srbiji. A. A. nasprotni udeleženec ni pripeljal na stike v Slovenijo niti po tem, ko je bil predlog za prenos pristojnosti pred CSD v D. zavrnjen. Tudi dva stika v Srbiji, ki sta bila dogovorjena v kazenski zadevi, nista bila realizirana, ker udeleženca nista sposobna skleniti nobenega dogovora, ki bi bil v korist A. A., pri čemer je sodišče prve stopnje nekoliko večji delež krivde za neizvedena stika utemeljeno pripisalo nasprotnemu udeležencu. Pritožnik obširno pojasnjuje, da je zbolel in A. A. ni mogel pripeljati v ..., Srbija, za potek stika v D. pa se nista mogla dogovoriti. Sodišče prve stopnje je utemeljeno pripisalo večji angažma za izvedbo stika predlagateljici, ki je bila pripravljena priti v D.

33.Zaključki sodišča prve stopnje glede omejevanja telefonskih stikov (video klici) so prepričljivi in jih pritožbene navedbe ne morejo omajati. Določeni so bili enkrat tedensko, o terminu se udeleženca nista mogla dogovoriti, nato je nasprotni udeleženec določil sredo. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je predlagateljica klicala ne le ob sredah, je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je bil v januarju 2025 izveden le en telefonski stik, nasprotni udeleženec pa je trdil, da so bili kontinuirani. Nadalje je ugotovilo, da potekajo v manjšem obsegu, kot je bilo dogovorjeno in da nasprotni udeleženec stikov ne vzpodbuja. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da bi lahko nasprotni udeleženec tedenski stik omogočal tudi kak drug dan v tednu, ne da bi bila s tem okrnjena rutina njegove nove družine. Da stikov nasprotni udeleženec ne omogoča, kaj šele vzpodbuja, se je sodišče prve stopnje neposredno prepričalo po naroku dne 29. 1. 2025, ko je vidno razburjen nasprotoval vzpostavitvi telefonskega stika med predlagateljico in A. A., čeprav je bila sreda in ura skoraj 18.00, to pa je termin za stik, ki ga je sam določil.

34.Opisano stanje A. A. ogroža do te mere, da so tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Nedvomno pogojev za skupno starševstvo ni več. Ob tem je pomembno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da A. A. z vrnitvijo v Slovenijo pri materi ne bi bila ogrožena, kar je ves čas trdil nasprotni udeleženec. Tega ni ugotovil ne CSD, ne institucije, ki so A. A. obravnavale, dokler je bila v Sloveniji (psihologinja, pediatrinja, vrtec). Iz poročil o izvedenih stikih izhaja, da strokovni delavci niso opazili, da bi bila A. A. v neposrednem odnosu z materjo v stiski, stikom se ni upirala, mater ima rada in si stikov ni želela zaključiti. A. A. je še vedno vpisana v prvi razred OŠ F. Res zoper predlagateljico teče kazenski postopek zaradi zanemarjanja mladoletne osebe, ki še ni končan, vendar iz mnenja CSD izhaja, da bo do končne odločitve v postopku intenzivno nadzoroval materino izvajanje starševske skrbi z obiski na domu, preverjal bo materino sodelovanje s šolo in pridobival poročila terapevtskih institucij. S tem je odgovorjeno na pritožbene trditve, da domnevni nadzor CSD ni izvedljiv.

35.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 4. 2025 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Stroški pritožbenega postopka

36.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (šesti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1V tistem času se je mati nahajala v Srbiji, oče pa je živel v Sloveniji.

2Ki se je v vmesnem času vrnila v Slovenijo.

3Pritožba zoper sklep z dne 3. 7. 2024 je bila pritožbenemu sodišču predložena šele 1. 8. 2025 skupaj s sklepom z dne 25. 4. 2025, s katerim je A. A. začasno zaupana v varstvo in vzgojo materi.

4Z istim sklepom je zavrglo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, da sodišče razveljavi osebni dokument A. A., izdan 20. 11. 2023, št. ...; da sodišče nadomesti soglasje C. A. za izdelavo osebnega dokumenta za A. A.; da se v primeru kršitve začasne odredbe dovoli neposredno izvršbo z odvzemom A. A. očetu C. A. ter izročitvijo A. A. materi, pri čemer stroški neposredne izvršbe bremenijo očeta (I. točka izreka), delno ugodilo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 8. 5. 2024 in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo (v tem delu je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki je bil zavrnjen s sklepom z dne 25. 4. 2025), s katero je C. A. pod grožnjo denarne kazni naložilo, da mora nemudoma, najkasneje pa v roku 24 ur od prejema tega sklepa, A. A. pripeljati v Slovenijo, oba z A. A. materjo pa sta jo dolžna vključiti v Osnovno šolo F. ter ji omogočiti obiskovanje te osnovne šole; kar je zahtevala predlagateljica drugače (da se C. A. prepove vsakokraten prehod državne meje skupaj z A. A.) je sodišče prve stopnje zavrnilo (IV. točka izreka).

5Ker v vmesnem času stikov ni bilo, je bilo potrebno uvajalno obdobje. Iz poročil CSD izhaja, da sta opravljena stika potekala brez težav in bila A. A. v korist.

6Kar je izkazala s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas.

7Da le on v Sloveniji A. A. nudi stabilno življenjsko okolje, da namerava živeti v Sloveniji, da ima A. A. v času bivanja z njim socialne stike z drugimi otroki ...

8Kar dokazuje tudi dejstvo, da ima A. A. kolizijskega skrbnika, ki se ga postavi takrat, ko se pri sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, temveč predvsem interese in koristi otroka oziroma ko gre za tako hud konflikt med staršema, da postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drugemu staršu, brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda.

9Ki jim je pritožbeno sodišče v točkah 17 do 20 predmetnega sklepa pritrdilo.

10Za ilustracijo nesposobnosti sklenitve kakršnegakoli dogovora: nasprotni udeleženec je želel, da predlagateljica pride k njemu v stanovanje v D., da bo lahko stik nadzoroval, predlagateljica je predlagala, da se z A. A. dobita pred blokom in gresta na sprehod in da stik s primerne razdalje spremlja žena nasprotnega udeleženca ali pa sam z balkona. Na to ni pristal.

11Predlagateljica je navedla, da A. A. na primer ni mogla voščiti rojstnega dneva, ker je bil na ponedeljek.

12Stik je bil nato vseeno vzpostavljen in takoj prekinjen, ponovno ga ni hotel vzpostaviti.

13Predvsem starejše hčere H., ki je bila pogosto sama doma in je morala skrbeti tudi za A. A.

14CSD je predlagal, da se v terapijo najprej vključita A. A. in mati posebej, kasneje pa skupaj.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 139, 141, 151, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 269, 269/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/1, 9/2 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 103, 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.