Jedro

Toženčevo grdo ravnanje do zapustnice in opustitev dolžnega spoštovanja nedvomno predstavlja pregrešitev običajnih družbenih norm vedenja med sorodniki in tudi po merilih širše družbene morale hujšo kršitev moralne dolžnosti do zapustnika. Morebitna kršitev moralne obveznosti starša nad otrokom ne daje pravice otroku, da krši moralne obveznosti do starša.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je razdedinjenje toženca, ki ga je zapisala zapustnica A. P., umrla 20. 4. 2001, v četrtem odstavku oporoke v obliki notarskega zapisa notarja ..., opr. št. SV 536/00 z dne 9. 10. 2000, utemeljeno.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava toženec izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila, ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Če se zapustnik tako odloči, lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, le takrat, kadar je izpolnjen kateri od razlogov, ki jih taksativno (v 42. členu) našteva ZD. Za razdedinjenje je dovolj, da obstoji eden od zakonsko določenih razlogov. Vendar, če je zapustnik navedel, da potencialnega dediča izključuje iz dedovanja zaradi natančno določenega razloga, potem je taka izključitev upravičena le, če v resnici obstoji prav ta razlog; morebitni obstoj katerega drugega razloga je pri tem irelevanten, saj je uporaba instituta razdedinjenja v celoti odvisna od zapustnikove volje.(2) Zapustnica A. P. je v oporoki kot razlog razdedinjenja toženca navedla njegovo grdo ravnanje do nje in njenega moža, toženčevega očeta. Ker je sodišče ugotovilo, da je toženec nad zapustnico (in tudi njenim možem) izvajal psihično in fizično nasilje vse do njene smrti, je pravilno presodilo, da je razlog za razdedinjenje iz 1. točke prvega odstavka 42. člena ZD, po katerem lahko oporočitelj razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, podan. Toženčevo grdo ravnanje do zapustnice in opustitev dolžnega spoštovanja nedvomno predstavlja pregrešitev običajnih družbenih norm vedenja med sorodniki in tudi po merilih širše družbene morale hujšo kršitev moralne dolžnosti do zapustnika.(3) Razlogi za takšno toženčevo obnašanje niso odločilni. Dodati velja le, da morebitna kršitev moralne obveznosti starša nad otrokom ne daje pravice otroku, da krši moralne obveznosti do starša. Nadalje je pritrditi višjemu sodišču, da kot relevantno grdo ravnanje ni mogoče šteti le tistega ravnanja, ki sovpada s trenutkom, ko je napravljena oporoka.(4) To je seveda tudi povsem nemogoče, trenutek ko se napravi oporoka je bolj ali manj časovna točka, grdo ravnanje ali pomanjkljivo spoštovanje pa opis odnosa skozi čas; odnos mora biti skaljen zaradi dedičevega ravnanja preden je napravljena oporoka. Trditve, da naj bi bila zapustnica v izjavo o razdedinjenju prisiljena oz. da ni izraz njene prave volje, so revizijske novote.

7. Z ostalimi revizijskimi očitki, podanimi tudi v obliki procesnih kršitev, toženec nedovoljeno izpodbija dejansko stanje.(5) Sodbi je mogoče preizkusiti, sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih pritožbenih navedb, pojasnjeni so tudi razlogi glede zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče C. K. (glej str. 5 sodbe sodišča druge stopnje).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Marković, S., Nasledno pravo u Jugoslaviji, Savremena administracija, Beograd 1978, str. 159. Finžgar, A., Dedno pravo Jugoslavije, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana 1962, str. 79. Kreč, M., Pavić, Đ., Komentar zakona o nasljeđivanju, Narodne novine, Zagreb 1964, str. 138. Gavella, N., Belaj, V., Nasledno pravo, tretja, bistveno spremenjena in dopolnjena izdaja, Narodne novine, d.d., Zagreb 2008, str. 225. Op. št. (3): Marković, S., Nasledno pravo u Jugoslaviji, Savremena administracija, Beograd 1978, str. 162. Zupančič, K., Dedno pravo, Ljubljana 1991, stran 73. Glej zadeve Vrhovnega sodišča RS II Ips 562/92, II Ips 233/98, II Ips 43/2008 itd., ter sklep Vrhovnega sodišča SRS Rev 111/78 z dne 19. 2. 1979. Op. št. (4): Primerjaj drugi odstavek 43. člena ZD.

Op. št. (5): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.