Jedro

14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti. Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu s 14. členom ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da: - se v razmerju med stečajnim dolžnikom Z d.d. - v stečaju in toženo stranko C d.o.o. razveljavijo učinki verižnih kompenzacij: - št. 6145/2009 z dne 24. 09. 2009 v znesku 787,11 EUR; - št. 4945/2009 z dne 01. 09. 2009 v znesku 2.000,00 EUR; - št. 4504/2009 z dne 28. 07. 2009 v znesku 1.143,76 EUR (prvi odstavek I. točke izreka); - je tožena stranka zavezana v stečajno maso tožeče stranke plačati 3.931,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 787,11 EUR od 24. 09. 2009 dalje do plačila; od zneska 2.000,00 EUR od 01. 09. 2009 dalje do plačila in od zneska 1.143,76 EUR od 28. 07. 2009 dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe (drugi odstavek II. točke izreka); - se zavrne tožbeni zahtevek za razveljavitev učinkov verižnih kompenzacij št. 3640/2009 z dne 06. 07. 2009, št. 3355/2009 z dne 15. 06. 2009, št. 3185 z dne 01. 07. 2009, št. 3150 z dne 06. 05. 2009, št. 2752/2009 z dne 11. 05. 2009, št. 3146 z dne 25. 03. 2009 in št. 2083/2009 z dne 15. 04. 2009 in da se zavrne zahtevek na plačilo 31.527,50 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopne odločbe (II. točka izreka); - je tožeča stranka dolžna toženi plačati 1.153,80 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da „pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne v celoti, tožeči stranki pa naloži v plačilo celotne stroške postopka.“

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev učinka sedmih kompenzacij potem, ko je ugotovilo, da ni podan objektivni element izpodbojnosti po prvem odstavku 270. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Na podlagi ugotovitve, da so bili podaljšani roki plačila v praksi med strankama običajni, je zaključilo, da izpodbijana plačila s kompenzacijami niso povzročila posledic iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in da ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. Nadalje pa je presojalo tudi subjektivni element izpodbojnosti po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP ter zaključilo, da tudi ta ni podan. Ugotovilo je, da predstavlja zapiranje obveznosti s kompenzacijami normalen način zapiranja obveznosti, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, da so se zadevna plačila opravila že pred blokado sredstev na računu tožeče stranke ter da je tožena stranka upravičeno zaupala v objavljene računovodske izkaze tožeče stranke in zagotovilom vodstva tožeče stranke, da ta nima težav z likvidnostjo.

6. Drugačna pa je odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tremi kompenzacijami št. 6145/2009 z dne 24. 09. 2009, št. 4945/2009 z dne 01. 09. 2009 in št. 4504/2009 z dne 28. 07. 2009. Za slednje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se opravile šele po odblokiranju računa tožeče stranke, z veliko zamudo, da so se z njimi zapirali zneski po računih, ki so bili glede roka zapadlosti že dokaj stari ter da bi tožena stranka pri njih lahko posumila na insolventnost tožeče stranke. Skladno s temi ugotovitvami je nadalje zaključilo, da sta pri zadevnih treh kompenzacijah podana tako objektivni kot subjektivni pogoj izpodbijanja in je zato tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (tč. I izreka izpodbijane sodbe).

7. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim očitkom, da odločitve v ugodilnem delu izreka sodbe ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje namreč ni mogoče razbrati, v čem/zakaj so se plačila z zadevnimi tremi kompenzacijami razlikovale od predhodnih plačil po sedmih kompenzacijah (sklenjenih v času od 15. 04. 2009 do 06. 07. 2009). Ugotovitev „velike zamude“ pri plačilih in zapiranje „dokaj starih računov“ (brez konkretnejših ugotovitev) namreč ne omogočajo preizkusa odločitve, upoštevaje, da je sodišče prve stopnje predhodno (glej 2. odstavek str. 5 in 1. odstavek str. 6 sodbe) ugotovilo, da so bile zamude pri poslovanju med strankama običajne, skladne s poslovno prakso in splošno znanimi razmerami v gospodarstvu.

8. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da 14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti (1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP) ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (2. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu z 14. členom ZFPPIPP (1).

9. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe v izpodbijani I. in III. točki izreka in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena zaradi navedene kršitve ZPP, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1)Tako tudi VSL sodba II Cpg 348/2011 z dne 14. 12. 2011.