Jedro

Sodne počitnice ne vplivajo na rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.

Z zavrženjem tožbe zaradi ravnanja sodišča prve stopnje v nasprotju z 274. členom ZPP, je sodišče druge stopnje preseglo svoje pristojnosti iz 350. člena ZPP, saj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje kršitev 274. člena ZPP ni bila uveljavljana. Na tako napako sodišča druge stopnje revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj v skladu s 371. členom ZPP lahko preizkuša izpodbijano odločbo le glede tistih bistvenih kršitev, ki jih revizija izrecno uveljavlja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 17. 8. 2004 vložil tožbo zoper toženo stranko D. d. o. o., v likvidaciji, in zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka dne 28. 6. 2004 zaradi pričetka postopka redne likvidacije. Hkrati je zahteval priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev na delo. Ker je tožnik navajal, da je del dejavnosti prevzela družba A. d. o. o., ki je bila istočasno ustanoviteljica tožene stranke, je sodišče po izbrisu prvotno tožene stranke D. d. o. o. iz sodnega registra na predlog tožnika pozvalo družbo A. d. o. o. k vstopu v pravdo. Ker navedena družba na tako spremembo tožbe ni pristala, je sodišče s sklepom Pd 434/2004 z dne 9. 5. 2006 tožbo zavrglo.

2. Na pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da glede na statusno povezanost prvotne toženke z družbo A. d. o. o. nadaljuje postopek s to toženo stranko.

3. V nadaljevanju postopka je tožnik spremenil svoj tožbeni zahtevek, tako da je ob nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani takratnega delodajalca, družbe D. d. o. o. z dne 28. 6. 2004 na podlagi spremembe delodajalca zahteval, da sodišče ugotovi, da navedena pogodba o zaposlitvi z dne 31. 3. 2000 od 15. 6. 2004 velja še naprej med njim in sedanjo toženo stranko A. d. o. o. in ga je sedanja tožena stranka dolžna pozvati na delo ter mu od navedenega datuma dalje priznati pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tako spremenjen tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Presodilo je, da niso bili podani pogoji za spremembo delodajalca v smislu določb 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ker je sedanja tožena stranka ob likvidaciji prvotne toženke prevzela le manjši del dejavnosti obrata, v katerem je delal tožnik.

4. Na pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje s sklepom razveljavilo in tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je predmet tega spora, prejel 29. 6. 2004, tožbo pa je vložil šele 16. 8. 2004, torej po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej prepozno. Kolikor pa je tožnik zoper sedaj toženo stranko uveljavljal pravice in obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi spremembe delodajalca, pa je ugotovilo, da pri tem na podlagi 73. člena ZDR delavec že na podlagi zakona preide od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika ob nespremenjenih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Kolikor želi delavec uveljavljati svoje pravice proti delodajalcu prevzemniku, mora to storiti ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR in šele potem lahko uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem. Ker pred vložitvijo tožbe zoper sedanjo toženo stranko tožnik zoper njo, kot delodajalca prevzemnika, varstva pravic v smislu navedenih določb ZDR ni uveljavljal, procesna predpostavka za vložitev tožbe ni bila izpolnjena.

5. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče spregledalo čas sodnih počitnic, oziroma zmotno razlagalo določbo 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), da v času sodnih počitnic roki ne tečejo. Tako je bila tožba, vložena 15. 8. 2004, pravočasna.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Stališče revizije, da velja določba 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic roki ne tečejo, tudi za materialne roke, na katere delovanje sodišča v času sodnih počitnic ne vpliva, ni utemeljeno. Ker sodišča tudi v času sodnih počitnic redno sprejemajo pošto oziroma vloge, sodne počitnice na rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vplivajo. Zato je sodišče ob ugotovitvah, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 29. 6. 2004, utemeljeno presodilo, da je bila tožba dne 15. 8. 2004 v zvezi z zakonitostjo odpovedi vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej prepozno (1).

9. Če sodišče po vsebini obravnava tožbo in odloča o tožbenem zahtevku, čeprav je bila v primerih, ko je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, tožba vložena prepozno, ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče v takem primeru tožbo zavrže. Kršitev navedene določbe ZPP pred sodiščem prve stopnje ni navedena v drugem odstavku 350. člena ZPP med kršitvami, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Z zavrženjem tožbe zaradi ravnanja sodišča prve stopnje v nasprotju z 274. členom ZPP je tako sodišče druge stopnje preseglo svoje pristojnosti iz 350. člena ZPP, saj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje kršitev določb 274. člena ZPP ni bila uveljavljana. Na tako napako sodišča druge stopnje pa tudi revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj v skladu s 371. členom ZPP glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka lahko preizkuša izpodbijano odločbo le glede tistih bistvenih kršitev, ki jih revizija izrecno uveljavlja.

10. Tožnik v reviziji ni uveljavljal bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 350. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje. Sklepa sodišča druge stopnje glede zavrženja tožbe v zvezi z zahtevkom za priznanje pravic in obveznosti pri sedanji toženi stranki, kot delodajalcu prevzemniku, iz naslova spremembe delodajalca v reviziji v bistvu sploh ni izpodbijal, tako da iz tega razloga na podlagi 371. člena ZPP sodišče v izpodbijani sklep ni moglo poseči. 11. Glede na navedeno z vloženo revizijo tožnik ni mogel uspeti. Na podlagi 378. člena ZPP je zato sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sklep VIII Ips 252/2006 z dne 19. 12. 2006 in sklep VIII Ips 180/2006 z dne 25. 10. 2007.