27. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Markiča, Naklo, ki ga zastopa Sabina Juhant, odvetnica v Ljubljani, na seji 27. decembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka prvega odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 30/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), ki določa, da zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost "nujnega"[1] deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Navaja, da mu (nečaku zapustnika) kljub temu, da je dedič istega dednega reda kot sestra zapustnika, ki bo kot prevzemnica dedovala zaščiteno kmetijo, naj ne bi pripadala t. i. "odpravščina" po izpodbijani določbi ZDKG. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s 14. in 33. (v zvezi s 67.) členom Ustave, 14. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. členom Prvega protokola k EKČP. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s trditvijo, da je dedič v zapuščinskem postopku po pok. Francu Debeljaku, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod št. D 662/2019. Sklicuje se na dopis sodišča prve stopnje z dne 23. 6. 2021, v katerem sodišče dediče seznanja, da ima na podlagi drugega odstavka 7. člena ZDKG pred njim, ki je tudi zainteresiran za prevzem zaščitene kmetije, prednost pri prevzemu dedinja, ki je sestra zapustnika, ker je sorodnica iz bližnjega kolena. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz navedb v pobudi izhaja, da je pobudnik dedič v zapuščinskem postopku po pokojnem zapustniku (ki je bil tudi lastnik zaščitene kmetije), ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod št. D 662/2019. Očitke o protiustavnosti izpodbijane ureditve bo lahko pobudnik uveljavljal v pravnih sredstvih zoper sodne odločitve, če bodo temeljile na izpodbijani zakonski določbi, šele po izčrpanju pravnih sredstev pa bo lahko skupaj z ustavno pritožbo vložil tudi morebitno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Glede na navedeno in ob upoštevanju razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZDKG. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Beseda je v narekovajih, ker v resnici ne gre za "nujne" deleže in "nujne" dediče, na kar opozarja v pobudi tudi pobudnik. Izpodbijana določba ZDKG poenostavljeno, a v nasprotju s pojmom nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, imenuje te dedne deleže "nujni" deleži (tako K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 302–303).