Jedro

Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni. Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnice za opravo izvršbe za izterjavo denarne kazni, izrečene v sklepu o izvršbi I 2145/2017 z dne 14. 12. 2017, kot tudi stroškovni zahtevek, priglašen v predlogu.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve določb postopka. Mnenja je, da kljub točni ugotovitvi sodišča, da sklep o izvršbi, s katerim je bila denarna kazen izrečena, še ni pravnomočen, zavrnitev predloga ni bila potrebna še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. V dani procesni situaciji bi moralo sodišče z odločanjem o predlogu počakati do zaključka ugovornega postopka zoper sklep o izvršbi in šele po zaključku navedenega ugovornega postopka odločiti o predlogu upnice. Odločitev je preuranjena in v primeru dolžnikovega neuspeha z ugovorom ter neizpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova v paricijskem roku bo posledica nastanek dodatnih stroškov postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni.1 Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova.2 Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti.3 Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi I 2145/2017 z dne 14. 12. 2017 dolžniku naložilo, da v roku 8 dni prične izpolnjevati svoje obveznosti glede osebnih stikov upnice z mladoletnim otrokom skladno s sklenjeno sodno poravnavo in da je dolžan plačati denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR, v kolikor ne bo izpolnjeval obveznosti.

6. Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, o njem pa sodišče prve stopnje kot pristojno sodišče za odločanje o ugovoru še ni odločilo (54. člen ZIZ). Sklep o izvršbi tako še ni pravnomočen4 in zato nima lastnosti izvršljivosti (19. člen ZIZ). Posledično (še) ni izvršilni naslov (1. točka, drugi odstavek 17. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog upnice za opravo izvršbe za izterjavo denarne kazni zato utemeljeno zavrnilo, v posledici neutemeljenosti predloga in s tem nepotrebnih stroškov za izvršbo, pa tudi njen stroškovni zahtevek.

7. Neuspešno se pritožba upira odločitvi z navedbami o preuranjenem odločanju o predlogu. Sodišče mora odločati o vlogah strank, ko so te vložene in po vrstnem redu, pri čemer mora upoštevati procesna pravila, še posebej o rokih in o vročanju vlog nasprotni stranki.5 V kolikor bo dolžnik v ugovornem postopku uspel, se bo vložitev predloga za opravo izvršbe za izterjavo denarne kazni „na zalogo“, izkazalo tudi kot nepotrebno.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

9. Upnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 V primerih, ko gre za nenadomestno izpolnitev, ki je razen dolžnika ne more opraviti nihče drug, so denarne kazni edino sredstvo, s katerim sodišče lahko dolžnika prisili, da izpolni svojo obveznost. 2 Kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb in učinkovite uresničitve upnikove pravice do sodnega varstva. 3 Hkrati izda sodišče nov sklep z novim rokom za izpolnitev obveznosti in z zagroženo višjo denarno kaznijo za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Sodišče ponavlja izterjavo in izdaja nove sklepe z višjimi kaznimi, dokler se dolžnik ne ukloni ali dokler denarna kazen ne doseže v zakonu predpisanega maksimuma (tretji in četrti odstavek 226. člena ZIZ). 4 Odločba je pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. 5 V izvršilnem postopku mora sodišče postopati hitro (11. člen ZIZ).