Jedro

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje s tem, da ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge z dne 3. 2. 2025, tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnik je vlogo res sodišču predložil po prvem naroku 21. 10. 2024 kot odgovor na 13. 11. 2024 vloženo vlogo toženke. Vendar pa sta bila nato v zadevi izvedena še dva naroka, na katerih je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, prvi 10. 2. 2025, na katerem je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ta vloga ne upošteva in ne vroča nasprotni stranki, drugi pa 19. 5. 2025 (torej več kot tri mesece kasneje). Glede na navedeno ni mogoče šteti, da bi se zaradi upoštevanja navedene vloge postopek v tem individualnem delovnem sporu zavlekel.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi, trajanje delovnega razmerja, plačilo reparacije, prijavo v obvezna zavarovanja ter plačilo odškodnine. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se zahtevku ugodi, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje kršitev pravice do izjave, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge z dne 3. 2. 2025, čeprav njeno upoštevanje ne bi v ničemer zavleklo postopka, ki se je nadaljeval šele čez tri mesece; nov narok za glavno obravnavo je bil 19. 5. 2025. Sodišču prve stopnje očita formalistično stališče glede pravočasnosti trditev in dokaznih predlogov, in da ni obrazložilo, kako naj bi vloga postopkovno škodila, ni tehtalo procesnega ravnovesja; z neupoštevanjem vloge mu je onemogočilo trditveno in dokazno podlago. Meni, da je bila vloga pravočasno vložena, z njo je odgovoril na predhodno vlogo toženke, v njej pa ni uveljavljal novih pravnih podlag, temveč je konkretiziral že postavljene trditve. Trdi, da besedna zveza, da bi moral vlogo "podati prej", odpira široko polje možnih razlag, kdaj je dovolj zgodaj, zato vodi v arbitrarnost in prekomerno ogroža strankino pravico do pravnega varstva. V nadaljevanju pritožbe nasprotuje dokazni oceni in posledično ugotovljenemu dejanskemu stanju, opozarja na (ne)verodostojnost izpovedi in navaja, do česa vse bi se sodišče prve stopnje še moralo opredeliti. Trdi, da pri njegovem ravnanju ni šlo za žalitev sodelavca ali podjetja, temveč za trenutek človeške frustracije zaradi dolgoletnega ignoriranja pravil, ki ni povzročil nobene realne škode, ni bil viden uporabnikom niti javnosti. Navaja, da ni želel rušiti ugleda podjetja, temveč opozoriti na napačno prakso. Opozarja na dolgoletno in uspešno delo pri toženki in izredno odpoved šteje za povračilni ukrep zaradi aktivnosti v zvezi s sindikatom. Trdi, da je šel toženki na živce. Opisuje šikaniranje in pritiske od leta 2019 dalje. Zaradi zmotne odločitve o glavni stvari izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ker je ugotovilo, da je tožnik naklepno storil očitano hujšo kršitev (dodelitev neprimernega in škodljivega uporabniškega imena pri pripravi računalnika za delo zunanjega sodelavca), podan pa je tudi pogoj po 109. členu ZDR-1.

7.Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je sodišče prve stopnje s tem, da ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge z dne 3. 2. 2025, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

8.ZPP v tretjem odstavku 286. člena določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da vloge z dne 3. 2. 2025 ni smelo upoštevati zato, ker ni bila podana najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo ali dodatno dodeljenem roku, tožnik pa ni izkazal, da vloge ni mogel podati prej in da podaja vloge po izteku vseh rokov ne bi dodatno podaljšala postopka.

9.Skladno z ZPP se trditve in predlagani dokazi iz navedene vloge lahko upoštevajo, če tožnik dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku, ali če sodišče prve stopnje utemeljeno presodi, da njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanja spora. Glede na procesno dejansko stanje ni pravilna presoja sodišča prve stopnje, da bi upoštevanje trditev v vlogi z dne 3. 2. 2025 zavleklo reševanje spora. Tožnik je vlogo res sodišču predložil po prvem naroku 21. 10. 2024 kot odgovor na 13. 11. 2024 vloženo vlogo toženke. Vendar pa sta bila nato v zadevi izvedena še dva naroka, na katerih je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, prvi 10. 2. 2025, na katerem je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ta vloga ne upošteva in ne vroča nasprotni stranki, drugi pa 19. 5. 2025 (torej več kot tri mesece kasneje). Glede na navedeno ni mogoče šteti, da bi se zaradi upoštevanja navedene vloge postopek v tem individualnem delovnem sporu zavlekel. Sodišče prve stopnje bi moralo po vsebini presoditi trditve in dokazne predloge iz vloge, zato je tožniku z neutemeljeno zavrnitvijo upoštevanja vloge kot celote odvzelo možnost sodelovanja v postopku in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično je bilo treba sodbo razveljaviti (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, zato je treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo vlogo z dne 3. 2. 2025 zaradi zagotavljanja kontradiktornega postopka vročiti toženki, glede na njeno vsebino po potrebi dopolniti dokazni postopek z izvedbo novih dokazov ali ponovitvijo že izvedenih dokazov ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Zveza: