Jedro

Tožniku se očita storitev disciplinske kršitve v januarju 2010, postopek pred disciplinskim organom pa se je začel 25. 5. 2010, torej vse pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe prej veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije/2005. Prvostopni organ je pravilno izdal sklep po Disciplinskem pravilniku Inženirske zbornice Slovenije/2005, pri njegovi izdaji pa tudi ni mogel upoštevati 18. in 20. člena sedaj veljavnega pravilnika, oziroma tožnika glede na težo storjene kršitve in njene posledice oprostiti plačila stroškov disciplinskega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Disciplinska komisija (v nadaljevanju prvostopni organ) odločila, da mora kršitelj – tožnik na podlagi 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS z dne 15. 4. 2005 s Spremembami in dopolnitvami z dne 30. 6. 2008 (v nadaljevanju Disciplinski pravilnik IZS/2005) v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa plačati stroške disciplinskega postopka KT, št. 8/2010 v skupnem znesku 2.363,85 EUR. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da gre za ponovno odločitev o stroških disciplinskega postopka, ki se je vodil pod št. KT št. 8/2010, po sodbi Upravnega sodišča RS, IV U 216/2011 z dne 6. 11. 2012. Stroški se odmerijo po 108. členu Disciplinskega pravilnika IZS/2005 za: - predhodni postopek po 1. točki prvega odstavka tega člena v pavšalni višini 450 točk oziroma po drugem odstavku tega člena, upoštevaje vrednost odvetniške točke, 206,55 EUR, - dne 19. 7. 2010 opravljeno obravnavo senata prvostopnega organa v prisotnosti pooblaščenca tožnika po 2. točki prvega odstavka 198. člena stroški v višini 1.100 točk oziroma ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 504,90 EUR, - dne 24. 3. 2011 opravljeno obravnavo senata prvostopnega organa v prisotnosti pooblaščenca tožnika po 3. točki prvega odstavka 108. člena stroški v višini 1.100 točk oziroma po drugem odstavku istega člena ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 504,90 EUR, - dne 6. 6. 2011 opravljeno sejo senata prvostopnega organa, na kateri tožnik ni bil prisoten, po 2. točki prvega odstavka 108. člena stroški v višini 1.000 točk oziroma po 1. točki prvega odstavka 108. člena stroški v pavšalni višini 450 točk oziroma po drugem odstavku 108. člena ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 459,00 EUR, in - stroške evidenčne službe in administrativne stroške, ki so nastali v času disciplinskega postopka po 4. točki prvega odstavka 108. člena v višini 500 točk oziroma po drugem odstavku 108. člena ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 229,50 EUR. Skupno je tožnik dolžan plačati 2.363,85 EUR stroškov disciplinskega postopka.

Disciplinsko sodišče Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju drugostopni organ) je zavrnilo pritožbo tožnika zoper citirani sklep, tožniku pa še naložilo plačilo stroškov pritožbenega disciplinskega postopka v znesku 459,00 EUR. V obrazložitvi se je drugostopni organ skliceval na razloge prvostopnega organa, v zvezi z odločitvijo o stroških postopka pa na 122. člen Disciplinskega pravilnika/2005. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava in posledično bistveno kršitvijo določb postopka je navedel, da se je toženka sklicevala na določbe Disciplinskega pravilnika IZS/2005, katerih določbe se razlikujejo od določb veljavnega pravilnika, objavljenega na internetni strani toženke. Po veljavnem Disciplinskem pravilniku govori 13. člen o krivdni obliki, 15. člen o konkurenci odgovornosti, 108. člen pa o pisnem odpravku sklepa, kar terja takojšnjo odpravo odločb. Tožnik je še navedel, da organ ni uporabil 20. člena pravilnika oziroma 18. člena, pa bi ju moral, kar bi terjalo drugačno odločitev, saj so podane olajševalne okoliščine pri storitvi očitanega dejanja, pri katerem ni nastala nobena škoda, ni bilo ogroženo zdravje ljudi, kar posledično pomeni, da bi ga bilo treba oprostiti plačila stroškov postopka oziroma jih odmeriti pravilno po 90. členu pravilnika. Ker je tožnik že med disciplinskim postopkom in tudi že z revizijo izpodbijal pravilnost in zakonitost izrečenega ukrepa, se na tem mestu ne bo spuščal v vsebinske ugovore te vrste, bo pa materialno in procesno izpodbijal sklep o plačilu stroškov postopka. Organ bi moral uporabiti 90. člen pravilnika, ne pa 108. člen, kar pomeni, da stroškov ni mogoče preizkusiti. Organ bi moral vse postavke in višino stroškov konkretizirati in taksativno opredeliti, česar ni storil. Izpostavil je, da bi plačilo stroškov bistveno ogrozilo njegov premoženjski položaj in s tem preživljanje. Izpostavil pa je še nesorazmernost izrečenega ukrepa in opozoril na odločitev Ustavnega sodišča glede presoje sorazmernosti izrečenega ukrepa. Ni bilo podlage za izrek tako hudega disciplinskega ukrepa, saj bi bil z izrekom milejšega ukrepa dosežen namen kaznovanja. Ugotovljena kršitev je bila storjena iz velike malomarnosti in ne naklepno, povzročila ni nobenih škodljivih posledic. Vse te kršitve predstavljajo tudi neposredno kršitev načela materialne resnice. Predlagal je odpravo obeh sklepov in povrnitev stroškov tega postopka oziroma podredno, da sodišče tožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se tožniku za opisano kršitev izreče opomin in ga oprosti plačila stroškov disciplinskega postopka.

Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je pri odločitvi uporabila pravilnik, ki je veljal v času storitve dejanja tožnika. V zvezi s premoženjskim stanjem tožnika, zaradi katerega naj bi ga toženka oprostila stroškov postopka, pa navaja, da je tožnik ta predlog podal šele v pritožbi, kar je prepozno. Tudi sicer ga pa ni z ničemer izkazal. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tem upravnem sporu s tožbo izpodbija odločitev prvostopnega organa, ki jo je le-ta sprejel v zvezi z izvrševanjem sodbe Upravnega sodišča RS, IV U 216/2011 z dne 6. 11. 2012, s katero je to sodišče delno ugodilo tožbi tožnika in prvostopni sklep, št. DK 8/2010 z dne 6. 4. 2011, v zvezi s sklepom drugostopnega organa, št. DS 8/2010 z dne 20. 6. 2011, odpravilo v delu izreka, ki se nanaša na stroške disciplinskega postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo organu v ponovni postopek. V obravnavanem primeru sodišče v skladu s četrtim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1) presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (40. člen ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Kot poglavitni tožbeni ugovor tožnik uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, na katerega se je organ oprl, in navaja, da določbe 13., 15. in 108. člena (na internetni strani toženke objavljenega in sedaj veljavnega) Disciplinskega pravilnika ne narekujejo odločitve, ki jo je organ sprejel. Sodišče ugotavlja, da iz prehodne določbe 132. člena (sedaj veljavnega) Disciplinskega pravilnika (ki je pričel veljati 12. 7. 2010) izhaja, da se za kršitve, ki so bile storjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, v celoti uporabljajo določbe Disciplinskega pravilnika z dne 15. 4. 2005 s Spremembami in dopolnitvami z dne 30. 6. 2008 in se vodi postopke tudi v nadaljevanju skladno z določili Disciplinskega pravilnika z dne 15. 4. 2005 in Spremembami in dopolnitvami z dne 30. 6. 2008 (prvi odstavek). Postopki, začeti do uveljavitve tega pravilnika, se dokončajo po Disciplinskem pravilniku z dne 15. 4. 2005 s Spremembami in dopolnitvami z dne 30. 6. 2008 (drugi odstavek). Iz podatkov spisa izhaja, da se tožniku očita storitev disciplinske kršitve v januarju 2010, postopek pred disciplinskim organom pa se je začel 25. 5. 2010, torej vse pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Disciplinskega pravilnika, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe prej veljavnega Disciplinskega pravilnika IZS/2005. V 108. členu Disciplinskega pravilnika IZS/2005 so opredeljeni stroški disciplinskega postopka kot izdatki, ki so bili potrebni za izvedbo disciplinskega postopka po tem pravilniku in obsegajo stroške dela disciplinskega tožilca, disciplinskega senata in senata disciplinskega sodišča ter ostale stroške, določene s tem pravilnikom. V nadaljevanju so določeni posamezni stroški kot povprečnina z določeno višino točk, pri čemer se za obračun stroškov uporablja vrednost točke, kot jo določa odvetniška tarifa. Na tej podlagi pa tudi temelji izpodbijani sklep, v katerem so specificirano (po alinejah) navedene postavke stroškov za vsak izdatek, ki je nastal v in zaradi obravnavanega disciplinskega postopka, in njihova višina. Zatrjevane kršitve pravil postopka (neobrazloženosti sklepa) sodišče zato ne more sprejeti in je ta ugovor tožnika tudi zavrnilo.

Ker pa je – kot že pojasnjeno v 8. točki obrazložitve te sodbe – prvostopni organ pravilno izdal sklep po Disciplinskem pravilniku IZS/2005, pa pri njegovi izdaji tudi ni mogel upoštevati 20. člena sedaj veljavnega pravilnika (ki pri izreku disciplinske sankcije nalaga pristojnim organom upoštevanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin) in 18. člena sedaj veljavnega pravilnika (ki dopušča izrek katerekoli v pravilniku določene disciplinske sankcije za kršitve iz pravilnika) oziroma tožnika glede na težo storjene kršitve in njene posledice oprostiti plačila stroškov disciplinskega postopka. Enaki oziroma podobni določbi je vseboval tudi prej veljavni Disciplinski pravilnik IZS/2005 v 22. in 24. členu, ki ju je prvostopni organ pri izreku disciplinske sankcije nedvomno upošteval, pri čemer pa se v oceno primernosti izrečene disciplinske sankcije glede na težo storjene kršitve in njenih posledic sodišče v tem upravnem sporu ne more spuščati, ker je odločitev prvostopnega organa v delu, ki se nanaša na ugotovitev o storjeni disciplinski kršitvi in izrečeni sankciji že pravnomočna (sodba naslovnega sodišča, IV U 216/2011 z dne 6. 11. 2012). Sodišče zato tudi ne more upoštevati tožnikovega ugovora o nesorazmernosti izrečenega ukrepa, kakor tudi ne iz enakega razloga ugovora o zatrjevani kršitvi načela materialne resnice.

Sodišče je tako presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit, pravilen in zakonit pa je tudi izpodbijani sklep, zaradi česar je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.