Jedro

Tožnik pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku sploh ni vložil, saj jo je poslal na neobstoječi naslov sodišča, čeprav je razvidno, da je bil tožniku pravilen naslov sodišča poznan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo II P 1458/2017 z dne 4. 8. 2017. 2. V laični pritožbi tožnik navaja, da se pritožuje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ker je zadeva zrela za odločanje, pritožbi v celoti ugodi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba vložena pravočasno 29. 8. 2017, vendar na napačni naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana. Zmotno pa je ugotovilo, da je bila pošiljka vrnjena 30. 8. 2017 in da je imel tožnik zato še vedno dovolj časa, da napako popravi. Pošiljke ni vrnilo sodišče prve stopnje, temveč Pošta Slovenije, prejel pa jo je šele 4. 9. 2017, torej štiri dni po tem, ko je bila poslana nazaj. Šele takrat se je seznanil, da je pritožbo poslal na napačen naslov, pri čemer je isto pošiljko še isti dan ponovno poslal na pravi naslov. Ne drži, da pritožbe ni vložil, temveč jo je vložil na nepristojno sodišče, pri čemer je na isti naslov pred tem že uspešno naslovil predlog za izvršbo, tožbo in vlogo z dne 21. 10. 2015 ter pritožbo zoper sklep z dne 21. 10. 2015. Sodišče prve stopnje v svojih odločbah ne navaja sedeža sodišča, hkrati pa gre za edino Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik pritožbe zoper sodbo II P 1458/2017 z dne 4. 8. 2017 v pritožbenem roku sploh ni vložil. Dne 29. 8. 2017 jo je namreč poslal na naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, kar je neobstoječ naslov. Ker naslova, kakršen je bil napisan na pošiljki, ni, je vročevalec pošto vrnil pošiljatelju – tožniku. Da je pošto tožniku vrnila Pošta Slovenije in ne sodišče, za odločitev ni relevantno. Da na naslovu Tavčarjeva 9, Ljubljana, poslujejo nekatera druga sodišča, ne spremeni dejstva, da naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, ne obstaja. Tožnikova teza, da je 29. 8. 2017, to je v odprtem pritožbenem roku, pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne drži. Prav tako ne drži, da se je tožnik šele, ko mu je bila pritožba vrnjena, seznanil, da je pritožbo poslal na napačen naslov. Že sodišče prve stopnje je v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo dejstva, iz katerih je razvidno, da je tožniku pravilen naslov sodišča poznan. To povsem nedvoumno izhaja iz njegovega dopisa z dne 26. 10. 2015 na list. št. 22 spisa. Tožnik torej pri oddaji pritožbe očitno ni bil ustrezno skrben.

5. Ker je bila pritožba poslana na pravilen naslov priporočeno po pošti šele 4. 9. 2017, pritožbeni rok pa se je iztekel 31. 8. 2017, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe na podlagi določbe 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) materialnopravno pravilna. Procesnih kršitev pritožnik ne substancira, uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pa tudi ni. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo nosi pritožbene stroške tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).