Jedro

Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom postopek v tej zadevi prekinilo do pravnomočnosti sodbe, ki bo izdana v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1282/2021. 2. Zoper zgoraj navedeni sklep se je pritožil predlagatelj A. d. o. o. (v nadaljevanju: A. d. o. o.), iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovorila udeleženka B., d. d. (v nadaljevanju: B.). Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

_Dosedanji potek postopka_

5. Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2021/24839 z dne 30. 12. 2021 ugodilo predlogu predlagatelja A. d. o. o. in pri subjektu vpisa v sodni register vpisalo spremembo podatkov izbris družbenika B. z datumom izstopa 28. 6. 2021 ter prenos dveh njegovih poslovnih deležev zap. št. 248193, osnovni vložek: 2.250,00 EUR, delež v odstotku: 22,5% in zap. št. 244294, osnovni vložek 250,00 EUR, delež v odstotku: 2,5%, na novega imetnika A. d. o. o., tj. predlagatelja tega postopka.

6. Sklep z dne 30. 12. 2021 je bil na podlagi pritožb udeleženke B. in družbenika subjekta vpisa družbe C. d. o. o., s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 109/2022 z dne 22. 4. 2022 razveljavljen in zadeva vrnjena registrskemu sodišču v novo odločanje.

7. Registrsko sodišče je v novem postopku pred odločitvijo o vpisu, izdalo izpodbijani sklep, s katerim je zadevo prekinilo do pravnomočnosti sodbe, ki bo izdana v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani V Pg 1282/2021. _O razlogih registrskega sodišča in pritožbenih razlogih_

8. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je registrsko sodišče navedlo, da je že višje sodišče v sklepu z dne 22. 4. 2022 zavzelo stališče, da ker je vpis po predlogu predlagatelja v konkretnem primeru odvisen od odločitve o dejstvih, ki so med udeleženci sporna, takega predhodnega vprašanja registrsko sodišče ne more samo reševati in ker v zvezi s spornimi dejstvi že teče pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod V Pg 1282/2021, napotitev iz tretjega odstavka 33. člena ZSReg ni potrebna, vendar naj registrsko sodišče v novem postopku ponovno tudi samo pretehta ali so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v navedenem gospodarskem sporu ter če meni, da so taki pogoji podani, predmetni postopek prekine. Nadalje je registrsko sodišče navedlo, da teče gospodarski spor V Pg 1282/2021 zaradi ugotovitve, da so izjava SDH d. d. z dne 24. 6. 2021, obvestilo o izvršitvi nakupne opcije z dne 24. 6. 2021 in pogodba o nakupu poslovnega deleža v družbi E. d. o. o., brez pravnega učinka, zato je potrebno upoštevati določila 33. člena ZSReg, saj iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1282/2021-38 z dne 11. 3. 2022 (listovna 956b v spisu) med drugim izhaja, da bo sodišče v gospodarskem sporu presojalo ali je izjava SDH d. d. z dne 24. 6. 2021 brez pravnega učinka in tudi ali sta bila izpolnjena oba pogoja za izvršitev nakupne opcije, ki sta jih v opcijskih pogodbah določili tožeča stranka (B.) kot opcijski zavezanec in prvo tožena stranka (A. d. o. o) kot opcijski upravičenec, to je ali so obstajale ustrezne regulatorne zahteve in ali je bilo podano soglasje drugo tožene stranke (SDH d. d.). Glede na navedeno je registrsko sodišče sklicujoč se na določb drugega odstavka 33. člena ZSReg odločilo kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

9. Upoštevaje celoten kontekst obrazložitve izpodbijanega sklepa je tako moč ugotoviti, da se je registrsko sodišče v novem postopku ob ponovnem tehtanju ali so podani pogoji za odločanje o predlogu za vpis ali pa je potrebno postopek prekiniti, dejansko naslonilo na razloge, ki jih je v zvezi s tem že predhodno zavzelo in v svoji odločbi obširno pojasnilo Višje sodišče v Ljubljani v odločbi IV Cpg 109/2022 z dne 22. 4. 2022 ter nato odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Navedena odločba višjega sodišča je bila izdana v tej registrski zadevi, ob sodelovanju pritožnice, zato je pritožnici v celoti znana tudi njena obrazložitev. Iz nje izhaja, da so med udeleženci tega registrskega postopka kot nesporno ugotovljena sledeča dejstva: - dne 30. 5. 2017 sta B. in C. v obliki notarskega zapisa SV 417/2017 sklenila Pogodbo o ustanovitvi nakupne (call) opcije, v obliki notarskega zapisa SV 418/2017 pa Pogodbo o ustanovitvi prodajne (put) opcije, pri čemer je z nakupno opcijo C. pridobila pravico, da kadarkoli med 30. 6. 2018 in 31. 5. 2020 od B. odkupi njen poslovni delež v družbi E. v višini 22,5% za kupnino 11 mio EUR (in še nekaterimi drugimi upravičenji), s prodajno opcijo pa je B. pridobila pravico, da v obdobju od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020 družbi C. ta isti poslovni delež proda za kupnino v višini 10,6 mio EUR; - dne 22. 5. 2018 sta B. in C. v obliki notarskega zapisa SV 384/2018 sklenili Pogodbo o nakupu poslovnega deleža, s katero je B. kupila še poslovni delež v višini 2,5% osnovnega kapitala v družbi E. in postala imetnica dveh poslovnih deležev v družbi E. (subjekt vpisa), v skupni višini 25% osnovnega kapitala E., poleg tega pa sta istega dne v obliki notarskega zapisa SV 385/2018 za ta poslovni delež sklenili še Pogodbo o ustanovitvi prodajne (put) opcije; - dne 21. 6. 2018 sta bili v obliki notarskega zapisa sklenjeni Pogodba o prenosu prodajne (put) in nakupne (call) opcije (SV 478/2018; za 22,5%) ter Pogodba o prenosu prodajne (put) opcije (SV 479/2018, za 2,5%), s katerima je na mesto C. kot opcijski upravičenec oziroma zavezanec po zgoraj navedenih pogodbah, vstopila družba A. d. o. o., poleg tega pa so se pogodbene stranke dogovorile, da se nakupna (call) opcija prenaša pod pogojem, da bosta B. in A. d. o. o. nakupno opcijo prilagodili tako, da bo njena izvršitev časovno možna med 1. 6. 2020 in 30. 6. 2020 ter pod pogojem, da bodo izvršitev nakupne opcije narekovale regulatorne zahteve, zavezujoče za B., ki bodo preprečevale ohranitev naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo oziroma so lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah in s tem vključno preprečevale možnost ohranitve poslovnega deleža v E. in je podano soglasje SDH d. d.; - dne 21. 6. 2018 sta bili med B. in A. d. o. o. v obliki notarskega zapisa sklenjeni Pogodba o spremembi pogodbe o ustanoviti nakupne (call) opcije in pogodba o ustanovitvi dodatne nakupne (call) opcije (SV 480/2018; v nadaljevanju Pogodba z dne 21. 6. 2018) in Pogodba o spremembi pogodbe o ustanovitvi prodajne (put) opcije (SV 481/2018), pri čemer predstavlja Pogodba z dne 21. 6. 2018 pravno podlago v obravnavanem primeru sedaj sporne nakupne opcije glede obeh poslovnih deležev torej tako 22,5% kot 2,5% osnovnega kapitala v družbi E.; - dne 25. 5. 2020 je bil sklenjen Aneks k Pogodbi o spremembi pogodbe o ustanoviti nakupne (call) opcije in pogodba o ustanovitvi dodatne nakupne (call) opcije (SV 271/2020; v nadaljevanju Aneks), s katerim je bila podaljšana veljavnost nakupne opcije in se je prenesla v čas od 1. 6. 2021 do 30. 6. 2021 ter spremenjen 3. člen Pogodbe z dne 21. 6. 2018, ki sedaj določa: **i)** da opcijski zavezanec B. nepreklicno ustanavlja nakupno (call) opcijo za odkup deleža E. v korist opcijskega upravičenca A. d. o. o., v skladu s katero ima A. d. o. o. pravico, da v obdobju med 1. 6. 2021 in 30. 6. 2021 in v primeru, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v členu 3.9 te Pogodbe, z dnem izvršitve nakupne opcije, od opcijskega zavezanca B. kupi delež E. z vsemi pravicami in obveznostmi in prostega vseh bremen, za kupnino v višini 12.227.500,00 EUR; **ii)** da A. d. o. o. nakupno opcijo uresniči z izjavo „Obvestilo o izvršitvi Nakupne opcije“, v obliki notarskega zapisa, ki mu mora biti priložena izjava SDH d. d., ki potrjuje, da v trenutku izvršitve nakupne opcije obstajajo regulatorne zahteve, zavezujoče za B., ki B. preprečujejo ohranitev naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo, oziroma so lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah in s tem B. preprečujejo možnost ohranitve poslovnega deleža v E., **in** da navedena družba (SDH d. d.) podaja soglasje k izvršitvi nakupne opcije, pri čemer mora B. to Obvestilo o izvršitvi Nakupne opcije prejeti najkasneje do 30. 6. 2021, na dan izvršitve nakupne opcije pa je tudi sklenjena pogodba o nakupu deleža E. med A. d. o. o. kot kupcem in B. kot prodajalcem, pod pogojem, da je plačana kupnina in da je plačilo kupnine izvedeno pred oziroma na 15. 7. 2021; ter **iii)** da lahko opcijski upravičenec A. d. o. o. nakupno opcijo izvrši pod pogojem, da bodo izvršitev nakupne opcije narekovale regulatorne zahteve, zavezujoče za B., ki bodo B. preprečevale ohranitev naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo oziroma da je lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah, in s tem vključno preprečevale možnost ohranitve poslovnega deleža B. v družbi E., in je podano soglasje SDH d. d., ali soglasje v nadomestni izjavi v imenu ustanovitelja in edinega družbenika A. d. o. o. in večinskega lastnika B.; - da je SDH d. d. dne 24. 6. 2021 podal izjavo (list. št. 18 v spisu) in v njej navedel, da ugotavlja in potrjuje, da na dan podpisa te izjave in v trenutku izvršitve nakupne opcije s strani A. d. o. o. obstajajo regulatorne zahteve, zavezujoče za B., ki B. preprečujejo ohranitev naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo oziroma so lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah, in s tem B. preprečujejo možnost ohranitve poslovnega deleža oz. vseh poslovnih deležev v družbi E. d. o. o. (deleža, zaporedna št. 244294 in zaporedna št. 248193), ter - da je bilo v obliki notarskega zapisa sestavljeno Obvestilo o izvršitvi nakupne opcije z dne 24. 6. 2021 (SV 211/2021), s katerim naj bi A. d. o. o. uresničila svojo pravico do nakupa poslovnih deležev 2,5% in 22,5% v družbi E., katerih lastnik je bila B., na podlagi česar je bila istega dne 24. 6. 2021 med njim in B. sklenjena Pogodba o nakupu poslovnega deleža v družbi E. (list. št. 16 – 17 v spisu), zato je dne 28. 6. 2021 A. d. o. o. kot kupec na podlagi tako sklenjene pogodbe izvršil plačilo 12.227.500,00 EUR na račun prodajalca B. (list. št. 136 v spisu), istega dne 28. 6. 2021 pa je bil v obliki notarskega zapisa sestavljen tudi čistopis Družbene pogodbe družbe E. (list. št. 3 - 12 v spisu).

10. Iz odločbe višjega sodišča z dne 22. 4. 2022 izhaja tudi, da je ob tako ugotovljenem nespornem dejanskem stanju B. v svojem ugovoru uveljavljala več razlogov in nasprotovala vpisu spremembe poslovnega deleža na podlagi pravnega posla tj. Pogodbe o nakupu poslovnega deleža v družbi E. z dne 24. 6. 2021, ki je bila sklenjena z uveljavitvijo nakupne opcije s strani A. d. o. o., pri tem pa med drugim trdila, da ni bil izpolnjen pogodbeno dogovorjen pogoj za uveljavitev nakupne opcije tj. obstoj regulatornih zahtev, zavezujočih za B., ki B. preprečujejo ohranitev naložbe v druge pravne osebe, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo oziroma so lastnik poslovnih deležev v takšnih družbah, in s tem B. preprečujejo možnost ohranitve poslovnega deleža oz. vseh poslovnih deležev v družbi E. d. o. o. Višje sodišče je nato ugotovilo in obširno pojasnilo, da pri vprašanju obstoja regulatornih zahtev (kar je podlaga za uveljavitev nakupne opcije) ne gre zgolj za pravno vprašanje, temveč je učinkovanje regulatornih zahtev (če že obstojijo) odvisna od obstoja dejstev, ki se nanašajo neposredno na B. in ne gre le za vprašanje samega obstoja zavezujočih pravnih norm, temveč tudi ali so bile te pravne norme (regulatorne zahteve) v relevantnem obdobju (v času uveljavljanja nakupne opcije) za B. zavezujoče oziroma povedano drugače, ali so pri B. obstajale tiste dejanske okoliščine, ki so v danem trenutku pomenile zavezo za neposredno uporabo regulatornih zahtev.

11. Pri tem je bilo ugotovljeno tudi, da obstoj regulatornih zahtev s samo Izjavo SDH d. d. z dne 24. 6. 2021 (list. št. 18 v spisu) ni bil izkazan, saj zgolj podana izjava SDH d. d. ni bila dovolj za izpolnitev pogodbenega pogoja iz nakupne opcije, temveč je šlo za dva pogoja, ki morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) tj. izjava SDH d. d. in obstoj regulatornih zahtev zavezujočih za B., saj izjave SDH d. d. ni mogoče razumeti tako, da sta pogodbeni stranki na ta način SDH d. d. pooblastili, da je edini pristojen za ugotavljanje (ne)obstoja regulatornih zahtev.

12. Višje sodišče je tudi ugotovilo, da je bil kot edina regulatorna zahteva izpostavljen 36. člen Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junij 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (v nadaljevanju: Direktiva), ki določa: _„Operaterji distribucijskih sistemov ne smejo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati objektov za shranjevanje energije.“_, pri čemer se kot objekt za shranjevanje energije skladno z Direktivo v elektroenergetskem smislu šteje objekt, v katerem se shranjuje energija (odstavek (60) Člena 2 Direktive). Direktiva bi morala biti v Republiki Sloveniji implementirana do 31. 12. 2020 (71. člen Direktive), vendar vse do poteka za obravnavani primer relevantnega obdobja (tj. do izteka roka za veljavnost opcije 30. 6. 2021) v slovenski pravni red oziroma v Energetski zakon (EZ), ni bila prenesena. Vendar se Direktiva le zato ker ni bila implementirana, ne uporablja neposredno, temveč je njena uporaba mogoča le izjemoma, in sicer mora biti določba sama pravno popolna (_self-executing_), njen učinek pa je mogoč le, če se nalaga obveznosti državi, ne pa tudi posameznikom, pri čemer se pojem država razlaga široko in se pod pojem država lahko razume tudi podjetja v državni lasti ob dodatnih pogojih tj. 1) telo mora izvrševati javno službo, 2) na podlagi državnega akta, 3) delovati pod kontrolo države, in 4) imeti mora javnopravne pristojnosti, pri čemer pogoji niso kumulativni (26. točka obrazložitve I Cpg 109/2022 z dne 22. 4. 2022 in sodna praksa navedena v njej). Zato uporaba 36. člena Direktive v konkretnem primeru ni avtomatična, temveč je njeno apliciranje odvisno v konkretnem primeru od številnih dejstev, ki so med udeleženci sporna, in sicer: - ali ima B. lastnost javno pravnega subjekta, na podlagi česar bi ga ob široki razlagi bilo mogoče uvrstiti pod pojem države; - ali je B. sploh operater distribucijskega omrežja oziroma ga je za takega mogoče šteti; in - ali so izpolnjeni pogoji, ki jih Direktiva nato določa kot pravno relevantne z zapisom, ki se nanaša na prepoved imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati objekte za shranjevanje energije.

13. Ko se je torej registrsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa oprlo na odločbo višjega sodišča z dne 22. 4. 2022, se je s tem oprlo tudi na ugotovitve višjega sodišča, ki so navedene zgoraj in jih na ta način sprejelo kot svoje. Pritožbena očitka o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju po presoji pritožbenega sodišča zato nista podana.

14. Glede na vse pojasnjeno, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da so sporna izključno pravna vprašanja, ker da je (ne)obstoj regulatornih zahtev pravno vprašanje ne pa sporno dejstvo. Regulatorne zahteve same po sebi (36. člen Direktive) res predstavljajo materialno pravo. Vendar je v obravnavanem primeru, ko se zatrjevana pravna norma v nacionalnem pravu uporablja neposredno le ob predpostavki obstoja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna, poleg tega pa je aplikacija norme v konkretnem primeru prav tako odvisna od dejstev, ki so med udeleženci prav tako sporna, ne gre več le za golo pravno vprašanje.

15. Registrsko sodišče je zato pravilno uporabilo določbi prvega in drugega odstavka 33. člena ZSReg. Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodnega vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Ne glede na navedeno določbo, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno.

16. V obravnavanem primeru odloča registrsko sodišče o vpisu na podlagi pogodbe (pravnega posla), ki naj bi bila sklenjena z uveljavitvijo nakupne opcije (pravice) predlagatelja. Ker je bila uveljavitev nakupne opcija povezana z obstojem pogoja (predlagatelj kot opcijski upravičenec je opcijo lahko uveljavil le, če je bil pogoj izpolnjen), udeleženka B. pa v tem postopku trdi, drugače kot predlagatelj, da pogoj ni bil izpolnjen, presoja o tem pa je odvisna od obstoja več dejstev, ki so med udeleženci sporna, registrsko sodišče o vpisu brez predhodne odločitve o tem ali je obstajala predlagateljeva pravica, da uveljavi opcijo ter posledično ali obstoji pravni posel, kar vse predstavlja pravno podlago za vpis, ne more samo odločiti.

17. O vprašanju obstoja / veljavnosti pravic in pravnih razmerjih, ki predstavljajo podlago predlaganemu vpisu v tej registrski zadevi (posledično pa torej tudi o spornih dejstvih tega postopka), že teče spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod V Pg 1282/2021, kar je tudi pravilno pojasnilo registrsko sodišče. Slednje izhaja tudi iz tožbe, ki je vložena v spis (list. št. 281 do 302), in sicer, da bo sodišče v navedenem gospodarskem sporu odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je naperil B. kot tožnik zoper predlagatelja A. d. o. o. in SDH d. d. kot toženca na ugotovitev, da je Izjava SDH d. d. z dne 24. 6. 2021 brez pravnega učinka, da je Obvestilo o izvršitvi nakupne opcije z dne 24. 6. 2021 neveljavno in brez pravnega učinka ter da je Pogodba o nakupu poslovnega deleža z dne 28. 6. 2021 neobstoječa in brez pravnega učinka.

18. Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da odločitev o tem, ali je izjava SDH d. d. brez pravnega učinka,1 za odločitev o predlogu za vpis ni pravno pomembna in torej ni bistvena. Vendar pravdno sodišče v navedenem gospodarskem sporu ne bo odločalo le o pravnih učinkih izjave SDH d. d., temveč tudi o veljavnosti uveljavitve opcije ter o obstoju in pravnih učinkih Pogodbe o nakupu poslovnega deleža z dne 28. 6. 2021. Prav slednje pa se kot pravno odločilno izkaže prav pri odločanju o predmetnem registrskem vpisu, kar vse je registrsko sodišče pravilno navedlo. Zato pritožba neutemeljeno trdi, da registrsko sodišče kot relevantno za predhodno vprašanje ni navedlo tudi Obvestila o izvršitvi nakupne opcije in Pogodbe o nakupu poslovnega deleža. 19. Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg,2 upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.

20. Pritožnik zato neutemeljeno trdi, da registrsko sodišče, ko po 34. členu ZSReg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, pravni posel omejeno presoja in mora paziti le na ničnostne, ne pa tudi na izpodbojne razloge, B. pa utemeljuje tožbo z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost pa ni ovira za vpis v sodni register, zato tudi iz tega razloga registrsko sodišče ni imelo razloga za prekinitev postopka. Glede na to, da B. v obravnavanem primeru trdi, da pogoj, pod katerim je predlagatelj kot opcijski upravičenec lahko uveljavil nakupno opcijo, sploh ni bil izpolnjen, zaradi česar je pravni posel (Pogodba o nakupu poslovnega deleža), ki je bil s tako izjavo o uveljavitvi opcije sklenjen, neobstoječ in brez pravnih učinkov in ker registrsko sodišče zaradi številnih spornih dejstev posledično materialnopravne presoje, ki jo je dolžno opraviti (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg), v konkretnem primeru ne more, je odločitev registrskega sodišča o prekinitvi postopka pravilna.

21. Za odločitev o pravilnosti izpodbijanega sklepa pa so pravno nepomembne tudi pritožbene navedbe o tem, da pravdno sodišče tožbenega zahtevka o tem ali je izjava SDH d. d. brez pravnega učinka, ne bo presojalo (ter da tega ne more zahtevati niti v zvezi z Obvestilom o izvršitvi nakupne opcije niti v zvezi s Pogodbo o nakupu poslovnega deleža), ker niso podani pogoji iz prvega odstavka 181. člena ZPP. Presoja (ne)obstoja procesnih pogojev za odločanje o zahtevku (pa tudi morebitna utemeljenost tožbenega zahtevka) ni stvar tega registrskega postopka, ampak bo o tem odločalo pravdno sodišče v postopku, v katerem je tožba vložena.

22. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni našlo nobenih kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Pritožnik trdi, da ugotovitev glede pravnega učinka Izjave SDH d. d. z dne 24. 6. 2021 ne predstavlja ugotovitve (ne)obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, niti (ne)pristnosti kakšne listine. 2 Iz prvega odstavka 34. člena ZSReg izhaja, da registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: 1. da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2. da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3. da so bile listine izdane v predpisanem postopku, ter 4. da so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.