Jedro

Dokler v zapuščinskem postopku ni jasno, ali bo nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje, je preuranjeno kogarkoli napotiti na pravdo glede vštevanja daril oziroma prikrajšanja nujnega deleža. Razen tega pa morda pravda, glede na to, da se bo v pravdi po tožbi, ki jo je že vložil dedič, ugotavljalo ali so mu bila darila dana, s tožbo za vštevanje daril ne bo več potrebna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 2. izreka razveljavi.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je napotilo zakonitega dediča Ž. Ž na pravdo, naj proti oporočni dedinji N. S. uveljavlja, da je sodna oporoka pokojne F. Ž. z dne 30. 5. 2003 neveljavna (točka 1 izreka); oporočno dedinjo N. S. pa napotilo na pravdo, naj proti nujnemu dediču Ž. Ž. uveljavlja, da je od zapustnice prejel toliko premoženja, da na račun nujnega dednega deleža po njej ne more zahtevati ničesar več (točka 2 izreka). Odločilo je še, da morata na pravdo napotena dediča tožbo vložiti v roku 15-tih dni, sicer bo zapuščinski postopek nadaljevalo ter da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdi oziroma do izteka roka za vložitev tožbe.

2. Zoper točko 2 sklepa se pritožuje N. S. (v nadaljevanju dedinja). Navaja, da zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj višje sodišče na pravdo v zvezi z vprašanjem iz izpodbijane 2. točke sklepa napoti dediča Ž. Ž., ali pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Poudarja, da je sodišče prve stopnje glede izpodbijane 2. točke sklepa v obrazložitvi navedlo le, na kom je dokazno breme glede posameznega spornega dejstva, ni pa se opredelilo, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Ker je zapustnica v oporoki izrecno zapisala, da je sin Ž. Ž. svoj dedni delež dobil že za časa njenega življenja v denarju, zato po njeni smrti ne more ničesar več zahtevati, je jasno, da je manj verjetna njegova pravica. Da je bolj verjetna njena pravica, dokazuje tudi izpis z dne 5. 9. 2012, iz katerega izhaja, da je Ž. Ž. več let prejemal zapustničino nemško pokojnino. Izpodbijana napotitev na pravdo je torej nepravilna in nezakonita.

3. Ž. Ž. (v nadaljevanju dedič) je na pritožbo odgovoril. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, saj mu pravica do nujnega deleža pripada po samem zakonu, da bi od zapustnice prejel toliko denarja, da naj bi bil s tem poplačan njegov dedni delež, pa zanika. Zato ima pritožnica interes, da dokaže, da je že prejel sredstva do višine nujnega deleža. Kar je zapustnica zapisala v oporoki, ne drži. Ker gre za očitno neresnično trditev, je že vložil tožbo na neveljavnost oporoke. Od zapustnice namreč za časa njenega življenja ni prejel nobenih daril. Skladno s sodno prakso je treba na pravdo napotiti tistega, ki prejem daril zatrjuje. Neutemeljena je tudi zahteva dedinje za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbenim postopkom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep lahko preizkusilo le glede napotitve pritožnice na pravdo (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja skladno s prvim odstavkom 163. člena Zakona o dedovanju – ZD). Odločitev o napotitvi dediča na pravdo je že pravnomočna in je dedič, kot sam navaja v odgovoru na pritožbo, tožbo za razveljavitev sodne oporoke zapustnice z dne 30. 5. 2003 že vložil. Ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijane napotitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa je ugotovilo, da je preuranjena.

6. Dedič je pravico do nujnega deleža uveljavljal (logično) podrejeno. Primarno trdi in dokazuje, da so oporočna razpolaganja zapustnice neveljavna, ker naj bi bila zapustnica v zmoti o dejstvih, ki so jo nagnila k temu, da je z oporoko vse svoje premoženje zapustila dedinji (tretji odstavek 60. člena ZD). Zmoto o dejstvih utemeljuje s tem, da mu zapustnica naj ne bi naklonila s strani dedinje zatrjevanih daril. Dokler pravda za razveljavitev oporoke, ki jo je na podlagi napotitvenega sklepa vložil dedič, ne bo končana, ostaja odprto vprašanje, ali bo po pokojni F. Ž. nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje. Zato se še ne ve, ali bosta dediča po materi dedovala vsak 1/2 njenega premoženja (zakonito dedovanje), ali pa bo treba ugotavljati prikrajšanje nujnega deleža, ki ga podredno uveljavlja dedič. Nujni delež dediča znaša polovico njegovega zakonitega dednega deleža (26. člen ZD). Tako zaenkrat ni jasno, kakšen bo obseg upoštevanja zatrjevanih daril. Obseg tožbe za vštevanje daril v dedni delež nujnega dediča, to je tožbe, ki jo bo mogoče, glede na trditve obeh dedičev, treba vložiti, ko se bo postopek po odločitvi sodišča o (ne)veljavnosti oporoke zapustnice nadaljeval, je odvisen od velikosti dednih deležev. Z morebitno tožbo se bo namreč moralo zahtevati, da se dediču v njegov nujni dedni delež vračuna darila v določeni vrednosti1. Ta vrednost pa je odvisna od velikosti dednega deleža. V primeru zakonitega dedovanja bo treba ugotoviti, ali je bila vrednost daril, ki jih je dedič prejel od zapustnice, večja od 1/2 zapustničinega premoženja, v primeru oporočnega dedovanja pa, ali je bila ta vrednost večja od 1/4 zapustničnega premoženja. Zaradi tega bo moralo zapuščinsko sodišče izračunati razpoložljivi del zapuščine. Oceniti bo moralo zapustničino premoženje ob smrti. Glede na izločitveni zahtevek dedinje po 32. členu ZD, bo treba za izračun čiste vrednosti zapuščine presoditi tudi njen prispevek.

7. Nadaljnji potek postopka je torej odvisen od tega, ali bo nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje. Dokler to ni jasno, je preuranjeno kogarkoli napotiti na pravdo glede vštevanja daril oziroma prikrajšanja nujnega deleža. Razen tega pa morda pravda, glede na to, da se bo v pravdi po tožbi, ki jo je že vložil dedič, ugotavljalo ali so mu bila darila dana, tožba za vštevanje daril ne bo več potrebna.

8. Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo – 210. člen ZD in pritožnico preuranjeno napotilo na pravdo, zato je treba njeni pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Koga in na kakšno pravdo bo sodišče morda še napotilo stranki tega postopka, bo moralo presoditi po končanju pravde za razveljavitev oporoke.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Da bi dedič stroške pritožbenega postopka povzročil z očitno nepoštenim ravnanjem (tretji odstavke 174. člena ZD), pritožnica niti ne zatrjuje.

1 gl. članek dr. Mateje Končina Peternel: Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo – 2008, št. 7.