Jedro

Pravna korist za vpogled v upravni spis ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka in ki jo ureja (procesna) določba 43. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Mozirje, prvostopenjski organ, je v 1. točki izpodbijanega sklepa odločila, da se A.A. in B.B. dovoli vpogled v upravno zadevo št. 351-64/2009, ki je bila zaključena s potrdilom št. 351-64/2009-3-1218 z dne 9. 6. 2009 in s katerim je bilo potrjeno, da ima poslovna zgradba, zgrajena na parc. št. 542/10 k.o. ..., v lasti C.C., uporabno dovoljenje. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da se pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje spisov opravi na sedežu Upravne enote Mozirje, ob navzočnosti pooblaščene osebe; v 3. točki, da se zahteva C.C. za udeležbo v postopku, kot stranke z interesom in zahteva za povrnitev stroškov pravnega zastopanje zavrne (3. točka izreka) in da se zavrne zahteva za povrnitev stroškov pravnega zastopanja predlagateljev (4. točka izreka).

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je s sklepom odločil, da se zavrže pritožba C.C. zoper 1. in 2. točko izreka sklepa Upravne enote Mozirje z dne 25. 9. 2015, z odločbo odločil, da se odpravi 3. točka izreka sklepa prvostopenjskega organa ter nadomesti z besedilom, da se zahteva C.C. za povrnitev stroškov postopka zavrne in v 2. točki izreka odločbe odločil, da se zavrne zahteva C.C. za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Izdajo sklepa je drugostopenjski organ pojasnil z ugotovitvijo, da zoper sklep, s katerim je zahtevku vlagatelja za vpogled v spisno dokumentacijo ugodeno, pritožba ni dovoljena. Skladno s prvim odstavkom 258. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je namreč zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom tako izrecno določeno, tak sklep pa mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi. Iz navedenega razloga je bilo treba na podlagi prvega odstavka 247. člena ZUP nedovoljeno pritožbo zavreči. 4. Odločitev iz 1. točke izreka odločbe temelji na ugotovitvi, da je prvostopenjski organ C.C. preko njegove pooblaščenke ves čas seznanjal s potekom postopka, mu vročil prvo odločbo organa druge stopnje, ga vabil na ustno obravnavo in mu na njej tudi omogočil, da se je spustil v obravnavanje o glavni stvari, torej mu je bil priznan status stranskega udeleženca. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa, da se mu status stranskega udeleženca ne prizna, protispisna in v nasprotju z 82. členom ZUP, v povezavi z določilom prvega odstavka 143. člena ZUP ter 44. in 43. členom ZUP.

5. Prvostopenjskega odločitev, da se zavrne zahteva pritožnika za povrnitev stroškov je sicer pravilna, obrazložena pa z nepravilnimi razlogi, saj te zahteve ni mogoče zavrniti z navedbo, da v postopku ne more nastopati kot stranka, kar pomeni, da bi moral o tej zahtevi organ odločati na podlagi 114. člena ZUP, po načelu uspeha. Odločitev k 2. točki izreka odločbe pa je drugostopenjski organ pojasnil z določbo prvega odstavka 114. člena ZUP.

6. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je po osmem odstavku 82. člena ZUP predpisana pritožba le za primer zavrnilne odločitve, sodna praksa pa je večkrat sprejela stališče, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke. Pojasnjuje, da je po logiki drugostopenjskega organa postal izpodbijani akt v tem delu dokončen, takšen akt pa je mogoče izpodbijati s tožbo. Ob pravilnem pravnem pouku bi torej lahko tožnik vložil tožbo, ker pa je bil napačno poučen, ne more biti prikrajšan za pravno sredstvo. Tožba je bila vložena pravočasno, v 30. dnevnem roku. Če bi sodišče zavzelo drugačno stališče, bi šlo za kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS.

7. Tožena stranka se v 1. točki sklepa ni opredelila do vsebine pritožbe, s katero je tožnik grajal odločitev prvostopenjskega organa iz 1. in 2. točke. Ne strinja se z razlago upravnega organa, da je dopis ARSO dovolj tehten razlog, ki upravičuje pravno korist v smislu drugega odstavka 82. člena ZUP, niti s stališčem, da želita predlagatelja z vpogledom v upravni spis dokazati, da poškodbe podpornega zidu niso posledica delovanja MHE. Sodna praksa je v zvezi z uporabo drugega odstavka 82. člena ZUP enotna, vse pod pogojem, da se z vpogledom v spis pride do podatkov, za katere se verjetno izkaže, da bodo v drugem pravdnem postopku pomembni za varstvo predlagateljevega pravnega položaja. Predlagatelja nista zadostila zahtevani stopnji verjetnosti izkazane pravne koristi, zato je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno ter napačno presojeno dejansko stanje in dokazi, ki so v spisu. Pojasnjuje, da je bila sanacija podpornega zidu izvedena leta 2014 in v vsem tem času predlagatelja vpogleda nista bila pozvana ne k plačilu, niti k drugem postopku, v katerem bi varovala svoj interes - ne v postopku plačila stroškov, ne v postopku koncesije. Tudi v primeru, če bi do tega postopka prišlo, bi predlagatelja imela vse možnosti dokazati pomanjkanje vzročne zveze med njuno dejavnostjo in nastalo škodo. Samo gradbeno dovoljenje ne more predstavlja vzročnosti z nastankom neke škode. Vpogled v upravni spis št. 351-64/2009-3-1218 z dne 9. 6. 2009 tako nima ne dejanskega, ne pravnega pomena. Iz predloga predlagateljev ni izkazano sklicevanje na 43. člen ZUP, ne na drugi odstavek 82. člena ZUP. Prav tako je iz vsebine zahteve jasno, da je predlagatelja nista opirala na drugi odstavek 82. člena ZUP, ampak sta želela z vpogledom v spis preveriti, ali odločitev upravnega organa temelji na krivem pričanju. Ocena, da sta predlagatelja izkazala pravno korist, je torej zmotna.

8. Ne strinja se tudi z odločitvijo, da nima statusa stranke z nasprotnim interesom in pojasnjuje, da mu ta status gre na podlagi 43. člena ZUP. V tej zvezi je bila nepravilno uporabljena tudi določba 114. člena ZUP, ker v zadevi ne gre za primer, v katerem bi bilo v postopku udeleženih dvoje ali več strank. Sodišču predlaga, da sklep prvostopenjskega organa in akt drugostopenjskega organa odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

10. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitostih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Skladno z navedenim se torej v upravnem sporu izpodbija tisti akt, ki v izreku vsebuje vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava. Upoštevaje navedeno pravno podlago je sodišče štelo, da tožnik izpodbija 1. točko sklepa drugostopenjskega organa, s katero je ta zavrgel tožnikovo pritožbo zoper 1. in 2. točko izreka sklepa Upravne enote Mozirje, št. 351-75/2015-23 z dne 25. 9. 2015 ter prvi odstavek 1. točke in 2. točko odločbe, v preostalem delu pa tožnik, v skladu s določbo 2. člena ZUS-1, izpodbija sklep prvostopenjskega organa.

13. V skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (prvi odstavek 82. člena ZUP). Navedeno pravico ima tudi vsakdo drug, pod pogojem, da verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (drugi odstavek 82. člena ZUP).

14. Odločitev prvostopenjskega organa, da se dovoli vpogled v upravno zadevo št. 351-64/2009, ki je bila zaključena s potrdilom št. 351-64/2009-3-1218 z dne 9. 6. 2009, temelji na določbi drugega odstavka 82. člena ZUP in ugotovitvi, da sta predlagatelja pravno korist za vpogled v upravno zadevo št. 351-64/2009 utemeljevala z navedbo, da želita v morebitnem postopku razdrtja koncesijske pogodbe, ali morebitnemu postopku za vračilo izvedenih sanacijski del podpornega zidu, k sanaciji katerega sta bila s strani ARSO večkrat pozvana, varovati svoj pravni položaj, ker menita, da poškodbe podpornega zidu niso posledica delovanja njune MHE, ampak bi lahko posledice nastale zaradi gradnje objektov na parc. št. 584/2 k.o. ... Po mnenju prvostopenjskega organa sta tako predlagatelja verjetno izkazala pravni interes za vpogled v prej navedeno upravno zadevo.

15. V tem upravnem sporu je torej sporna odločitev drugostopenjskega organa, ki je zavrgel tožnikovo pritožbo zoper 1. in 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa. Sodišče pojasnjuje, da je pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku. Namenjena je temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku, torej da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja (tako Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011).

16. Glede na naravo pravice tretje osebe iz drugega odstavka 82. člena ZUP, kot pravice, ki jo upravičena oseba uresničuje v posebnem postopku odločanja, ločeno in neodvisno od glavnega postopka (lahko že tudi zaključenega), sodišče pritrjuje toženi stranki, da zoper sklep, s katerim je bilo predlagateljema za vpogled v spisno dokumentacijo ugodeno, ZUP ne predvideva posebne pritožbe, ravno obratno, v določbi osmega odstavka 82. člena jo omejuje samo na primere, ko predlagateljevi zahtevi ni bilo ugodeno.

17. Sodišče v nadaljevanju kot neutemeljene zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na neizkazan pravni interes predlagateljev. Tožniku pojasnjuje, da pravna korist za vpogled v upravni spis ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka in ki jo ureja (procesna) določba 43. člena ZUP. Čeprav ta ugotovitev na samo odločitev, ob upoštevanju stališča, izraženega v 16. točki obrazložitve te sodbe, v konkretnem primeru ne more vplivati, sodišče ugotavlja, da sta upravna organa pogoj iz drugega odstavka 82. člena ZUP, da je predlagatelj verjetno izkazal pravno korist, pravilno oprla na razloge, s katerimi sta predlagatelja utemeljevala obstoj pravne koristi.

18. Sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbo tudi v delu, v katerem tožnik oporeka odločitvi drugostopenjskega organa (1. točka odločbe), v katerem je le ta odpravil 3. točko izreka prvostopenjskega sklepa, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika za udeležbo v postopku, kot stranke z interesom. Kot je sodišče že pojasnilo, pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni enaka procesni pravici iz prvega odstavka 82. člena ZUP, in jo mora predlagatelj utemeljiti z razlogi, v katerih verjetno izkaže pravno korist, ki je v učinkovitem varstvu njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, ki niso predmet odločanja v zadevi, v kateri se predlaga vpogled. To pomeni, da bi sodišče v zadevah, kjer bi bila zavrnjena zahteva stranskega udeleženca v postopku po drugem odstavku 82. člena ZUP, moralo presoditi, ali je v tem postopku, glede na njegovo naravo, taka udeležba sploh dopustna. Ne glede na navedeno, pa sodišče v konkretnem primeru te presoje ni bilo dolžno opraviti, ker izpodbijana odločitev, ki ji tožnik v tožbi ne oporeka, dokazujejo pa jo listine priloženega upravnega spisa, temelji na ugotovitvi, da je tožnik v postopku sodeloval, da mu je bil torej dejansko priznan status stranke z interesom.

19. Zgoraj navedeno pomeni, da je posledično neutemeljena tožba tudi v delu, kjer je tožnik oporekal odločitvi tožene stranke, da se zavrne njegova zahteva za povrnitev stroškov postopka. Odločitev je namreč tožena stranka pravilno oprla na določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki povrnitev stroškov postopka veže na uspeh v postopku. Tako stranski udeleženec, ki s svojim zahtevkom ni uspel, krije svoje stroške postopka.

20. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

21. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.