Jedro

Sestra zapustnice, ki je oskrbovanka v domu ostarelih občanov, oskrbovalnino pa plačuje deloma iz pokojnine, deloma pa iz socialne pomoči, ima potrebna sredstva za življenje. Zato nima pravice do nujnega deleža.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku pod tč.

II./ spremeni tako, da se za dediča iz naslova oporočnega dedovanja razglasi K.M. do celotne zapuščine, po pravnomočnosti sklepa pa se po uradni dolžnosti odreja vknjižba lastninske pravice na ime oporočnega dediča do celote.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pok. O.Š., vrednost zapuščine in to, da je zapustnica zapustila pisno oporoko, ki je pravno veljavna. Na tej podlagi je razglasilo za dediča na podlagi oporoke K.M., za nujno dedinjo do 1/12 pa K.J., zapustničino sestro, ki je uveljavljala nujni delež. V skladu s tem je tudi odredilo po pravnomočnosti sklepa ustrezne vknjižbe v zemljiški knjigi.

Proti sklepu se pritožuje oporočni dedič. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da nujni dedinji K.J. ne prizna pravice do nujnega deleža ter proglasi oporočnega dediča za edinega pravnega naslednika zapustnice, oziroma izpodbijani sklep v zvezi s tem razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo zahteve drugih zapustničinih bratov in sester za nujni delež, napačno pa presodilo, da te pogoje izpolnjuje zapustničina sestra K.J. Ta namreč prejema družinsko pokojnino v višini 17.952,00 SIT, takšen znesek družinske pokojnine pa je po kriterijih, ki veljajo na dan odločanja o usodi zapuščine vsekakor tolikšen znesek, ki omogoča potrebna sredstva za življenje, kot to določa 25. čl. Zakona o dedovanju. Zakonsko določena potrebna sredstva za življenje niso identična s sredstvi, ki so potrebna za oskrbnino v domu ostarelih občanov, saj bi se s tem napravila velika razlika v krogu upravičenih nujnih dedičev, če bi se istovetilo oskrbne stroške doma s potrebnimi sredstvi za življenje.

Pritožba je utemeljena.

Drugi odst. 25. čl. Zakona o dedovanju določa, da so bratje in sestre pokojnika nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V danem primeru je prvostopno sodišče glede zapustničine sestre K.J. ugotovilo, da je oskrbovanka Doma upokojencev v K. in prejema 17.952,00 SIT pokojnine, ki pa ne zadošča za kritje vseh stroškov preživljanja v Domu upokojencev v K. Ugotovilo je še, da je onemogla in bolna. Prvostopno sodišče je nadalje še ugotovilo, da njena pokojnina ne zadošča za kritje vseh oskrbnih stroškov v Domu upokojencev v K. in zato znesek 14.992,00 SIT mesečno doplačuje Občina K., to je približno 40 % vseh oskrbnih stroškov. Na podlagi navedenih ugotovitev po mnenju prvostopnega sodišča K.J. nima potrebnih sredstev za življenje. Po presoji pritožbenega sodišča pa temu ni tako. K.J. je oskrobvanka Doma upokojencev v K. in iz dveh različnih virov krije celotno oskrbnino v domu, kar pomeni, da je v celoti poskrbljeno za njeno preživljanje.

Ni pomembno iz katerih virov krije K.J. stroške preživljanja, ali v celoti s pokojnino, ali pa tudi s pomočjo Občine K., saj očitno za takšno pomoč izpolnjuje potrebne pogoje. Dejstvo je in to je pomembno, da ima takšne dohodke, da je v celoti poskrbljeno za njeno preživljanje. Nujni delež v smislu 2. odst. 25. čl. Zakona o dedovanju ni namenjen razbremenitvi finančnih obveznosti, ki jih ima družbena skupnost zaradi nudenja socialne pomoči, temveč tistim bratom oz. sestram pokojnika, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, katere pa v danem primeru K.J. nedvomno ima.

Glede na spredaj navedeno stališče pritožbenega sodišča je to izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.