14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. ob Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 590/2003 z dne 16. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od pritožnika (v pravdi toženca) zahtevala plačilo denarnega zneska. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo reviziji tožeče stranke in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V njej zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ta naj bi bila kršena s tem, ko naj bi Vrhovno sodišče v nasprotju s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ob tem pa naj bi v obrazložitvi kot formalni razlog razveljavitve navedlo zmotno uporabo materialnega prava. S tem naj bi sodišče pritožnika v primerjavi z nasprotno stranko obravnavalo neenako. Pojasnjuje še, da bi Vrhovno sodišče v primeru, če bi reviziji res ugodilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, moralo sodbo pritožbenega sodišča spremeniti ali pa zadevo temu sodišču vrniti z napotilom, kako naj v ponovljenem postopku pravo pravilno uporabi. Pritožnik tudi trdi, da je po ustaljeni sodni praksi Vrhovno sodišče zavrglo številne revizije, ki so formalno vložene zaradi zmotne uporabe materialnega prava, v resnici pa vlagatelji niso zadovoljni z ugotovljenim dejanskim stanjem.

3.Zatrjevano kršitev 22. člena Ustave gradi pritožnik na prepričanju, da je Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vendar stališče pritožnika ne drži. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč mogoče razbrati, da Vrhovno sodišče ni soglašalo s pravno opredelitvijo sporne pogodbe, kakršno sta sprejeli nižji sodišči. Ker je ugotovilo, da je glede na pravilno pravno presojo za odločitev o tožbenem zahtevku treba ugotoviti še določena dejstva, je sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. To je glede na določbo drugega odstavka 380. člena ZPP tudi smelo storiti. Očitek, da je sodišče kršilo 22. člen Ustave, ker je odločilo v nasprotju z ZPP, in (s tem) odstopilo od ustaljene sodne prakse, je zato neutemeljen. Dejstvo, da je z izpodbijano odločitvijo uspela nasprotna stranka, pa tudi ne zadošča za sklep, da je sodišče pritožnika obravnavalo neenako.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić