Jedro

Po ustaljeni sodni praksi je ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, po razpisnih merilih v pristojnosti ocenjevalne komisije. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, tako da v te ocene sodišče ne sme posegati. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Sodišče torej presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Posledično se sodišče ne more spuščati v presojo, ali je tožena stranka pravilno ocenila projekt, ki je predmet prijave na javni razpis. Upoštevaje vsebino izpodbijanega sklepa in tožbenih navedb pa mora presoditi, ali je tožena stranka ocenila vlogo na podlagi objavljenih meril in ali je svojo oceno ustrezno obrazložila.

Tožeča stranka s tem, ko ugovarja, da je bilo ocenjevanje subjektivno in nestrokovno, po vsebini ugovarja ocenjevanju komisije. Gre za strokovno oceno, ki je sodišče, ko že pojasnjeno, ne more presojati, saj za to ni usposobljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju tožena stranka) je na podlagi Javnega razpisa Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D ReactEU) (v nadaljevanju javni razpis) izdal sklep št. S4D21/00246-1, s katerim ni odobril vloge tožeče stranke. Iz obrazložitve navedena sklepa izhaja, da je tožeča stranka vložila vlogo za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP, ki jo je komisija ocenila z 78 od 100 možnih točk. Prag za odobritev sofinanciranja pa je bil 85 ali več točk. Vloga tožeče stranke je bila ocenjena na podlagi petih meril, ki so skladne z razpisno dokumentacijo. Vsako merilo ima ustrezno število podmeril oziroma podrazredov. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem (pod)merilu vlogi dodeljeno ustrezno število točk. 2. V okviru presoje skladnosti akcijskega načrta je tožena stranka podala oceno, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da je predložen akcijski načrt časovno in kadrovsko skladen, vsebinsko pa le delno. Akcijski načrt ne zajema predstavitve izhodiščnega stanja na področju digitalizacije, prav tako niso jasno in konkretno predstavljeni vsebinski ukrepi in cilji. Komisija je zato vlogi tožeče stranke pri tem merilu dodelila 10 točk od možnih 20. 3. Tožeča stranka v tožbi nasprotuje dodelitvi le 10 točk pri navedenem merilu. Trdi, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer jasno zavedeno, da je treba definirati izhodiščno stanje, tožena stranka pa tega ravno tako ni zahtevala pri drugih operacijah. Ukrepe in cilje je v vlogi jasno predstavila, ob tem pa je tožena stranka druge prijavitelje v fazi ocenjevanja pozivala k dopolnitvi vloge, njihovega podjetja pa ne. Zato sklepa, da je bilo ocenjevanje pristransko in zahteva ponovno ocenjevanje vloge. Nadalje trdi, da je natančno predstavila vse aktivnosti, kakor tudi rezultate in učinke. Mnoge druge vloge so bile po vedenju tožeče stranke dosti slabše od vloge, pa so bile pozitivno ocenjene. Zaradi navedenega zahteva, da tožena stranka ponovno oceni njeno vlogo oziroma naj jo oceni predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je bila tožena stranka pri odločanju pristranska, posledično pa je bila vloga zavržena z neutemeljeno in neustrezno obrazložitvijo, ki ni tehtna, jasna in ne vzdrži strokovnih in pravnih dejstev.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je iz vseh treh posameznih področij analize (terminski načrt, kadrovska predstavitev in predstavitev vsebine aktivnosti) jasno razvidno, da gre za upoštevanje javnega razpisa in razpisne dokumentacije, v kateri so opredeljeni cilji, ki so neposredno povezani s pogoji in se uporabljajo pri oceni skladnosti akcijskega načrta. Komisija je pri ponovnem pregledu vloge ugotovila, da je podjetje svoj projekt oziroma aktivnost v sklopu posameznega ukrepa predstavilo zelo splošno, brez konkretnih opisov ukrepov oziroma akcij. Predstavitev izhodiščnega stanja za posamezna področja digitalizacije v podjetju v vsebini akcijskega načrta ni bilo zajeto, kar je imelo ključni vpliv pri oceni projekta. Iz navedenega izhaja ugotovitev, da področja: izkušnja kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve, digitalni poslovni modeli in ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji v akcijskem načrtu niso bile predstavljene z izhodiščnim stanjem v skladu z zahtevami v javnem razpisu. Komisija tožene stranke je izpodbijani sklep izdala na podlagi enakopravnosti in strokovnosti ter na podlagi vsebine vloge in je vlogi tožeče stranke pri merilu št. 2. utemeljeno dodelila 10 točk. Pri tem je upoštevala cilje in vsebinske zahteve, ki so določene z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Iz tožbe ni razvidno, glede česa in iz kakšnega razloga bi morala tožečo stranko pozvati k dopolnitvi vloge. Iz nje je namreč jasno razviden namen nakupa in njegova vključitev v sofinanciranje operacij, zato med obravnavo vloge ni obstajal noben razlog za pozivanje tožeče stranke k dodatni obrazložitvi. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo in naloži tožeči stranki plačilo stroškov tega upravnega spora.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje po predmetnem javnem razpisu, katerega namen je spodbuditi rast in razvoj podprtih podjetij ter odpravljanje posledic epidemije covid-19 na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja v svojih dobaviteljskih in/ali prodajnih verigah, dviga upravljavskih kapacitet, vpeljave digitalnih poslovnih modelov, digitalne preobrazbe, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ter ohranitev delovnih mest. 7. Glede obsega sodne kontrole sodišče tožeči stranki uvodoma pojasnjuje, da je po ustaljeni sodni praksi1 ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, po razpisnih merilih v pristojnosti ocenjevalne komisije. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, tako da v te ocene sodišče ne sme posegati. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Sodišče torej presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava.2 Posledično se sodišče ne more spuščati v presojo, ali je tožena stranka pravilno ocenila projekt, ki je predmet prijave na javni razpis. Upoštevaje vsebino izpodbijanega sklepa in tožbenih navedb pa mora presoditi, ali je tožena stranka ocenila vlogo na podlagi objavljenih meril in ali je svojo oceno ustrezno obrazložila.

8. Tožeča stranka s tem, ko ugovarja, da je bilo ocenjevanje subjektivno in nestrokovno, po vsebini ugovarja ocenjevanju komisije. Gre za strokovno oceno, ki je sodišče, ko že pojasnjeno, ne more presojati, saj za to ni usposobljeno. V pristojnosti strokovne komisije torej je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih. Namigovanja, da naj bi bile slabše vloge drugih prijaviteljev bolje ocenjene, so povsem pavšalna, zato sodišče nanje ne more odgovoriti oziroma se do njih opredeliti z vidika načela enakega obravnavanja.

9. Sporna v zadevi je ocena in s tem število doseženih točk, ki jih je projekt tožeče stranke prejel pri 2. merilu "Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji." Iz III. točke razpisne dokumentacije z naslovom "Merila za ocenjevanje" izhaja, da se po navedenem merilu prijavitelju dodeli 10 točk, če je akcijski načrt časovno skladen, kadrovsko in vsebinsko pa delno, 20 točk pa v primeru, da je akcijski načrt časovno, kadrovsko in vsebinsko popolnoma skladen. Kot je navedeno, je tožeča stranka po tem merilu prejela 10 točk iz razloga, ker njen akcijski načrt ni zajemal predstavitve izhodiščnega stanja na področju digitalizacije, prav tako niso bili jasno in konkretno predstavljeni vsebinski ukrepi in cilji.

10. Določbe javnega razpisa predstavljajo materialnopravni okvir za odločanje o dodeljevanju sredstev. V njih pa je, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, med drugim predpisana tudi predstavitev izhodiščnega stanja. V poglavju "Vsebina vloge" je namreč določeno, mora vlagatelj pripraviti akcijski načrt za obdobje najkasneje do 30. 9. 2022. Akcijski načrt mora vsebovati podroben terminski načrt, ki opredeljuje faze izvedbe digitalne transformacije, in sicer izhodiščno stanje v podjetju na področju digitalizacije, cilje, načrt in orodje za dosego ciljev ter pričakovane rezultate izboljšanja poslovnih procesov, povečanja dodane vrednosti na zaposlenega, izboljšanja kompetenc zaposlenih... Tožeča stranka glede na navedeno neutemeljeno ugovarja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer jasno zavedeno, da je treba definirati izhodiščno stanje.

11. Tožeča stranka še trdi, da je tožena stranka druge prijavitelje v fazi ocenjevanja pozivala k dopolnitvi vlog, nje pa ne. Pozivanje k dopolnitvi vloge je v javnem razpisu (12. točka Odpiranje vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora) predvideno le za tiste vloge, ki so formalno nepopolne, torej v fazi odpiranja vlog, ne pa tudi v fazi ocenjevanja. Da vloga tožeče stranke ni bila formalno nepopolna, med strankama ni sporno, zato je tožena stranka ni bila dolžna pozvati k dopolnitvi vloge.

12. Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS‑1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, med stranka ni sporno, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v predmetni zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.

1 Glej sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013 in X Ips 725/2008 z dne 5. 12. 2010. 2 Glej sodbo Upravnega sodišča I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 in tam citirano sodno prakso.