Jedro

Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 7. 4. 2023 se zavrže kot prepozna.

III. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 330,00 EUR v roku v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženec odgovoren za prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT), odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 220,00 EUR ter da je globo dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe in ga poučilo o možnosti nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. 2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter kršitev ZP-1 oziroma zakona, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje s predlogom, da se postopek o prekršku ustavi.

V prepozni dopolnitvi pritožbe zatrjuje, da upravno pravo ni pristojno za zbiranje dokazov v prekrškovnem postopku, da uporabljeni indikator alkohola ni ustrezno tehnično sredstvo ali naprava, saj ne predstavlja zakonitega merila, zato rezultat, pridobljen na ta način, ne predstavlja ugotovljene koncentracije miligrama alkohola v 1,2 litra izdihanega zraka ter da zato obdolženec s podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni izgubil pravice do strokovnega pregleda.

3. Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe pa je prepozna.

4. Obdolžencu je bilo očitano, da je 29. 7. 2022 ob 10:25 uri vozil osebni avtomobil v naselju Šentjur po parkirnem prostoru iz platoja pred Občino Šentjur v smeri Ulice Dušana Kvedra, pri tem pa je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel v organizmu najmanj 1,13 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in je tako storil prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105 člena ZPrCP.

5. Po določbi 4. točke četrtega odstavka 105. člena ZPrCP se voznika motornega vozila, kaznuje z globo 1.200 EUR, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk (KT).

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je prebralo listinske dokaze (med drugim zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti), zaslišalo oba policista, obdolženca pa ne, ker se je tej pravici izrecno odpovedal, ocenilo izvedene dokaze ter zanesljivo ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je obdolžencu storitev očitanega mu prekrška vožnje pod vplivom alkohola v celoti dokazana.

7. Iz 8. in 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je preizkus alkoholiziranosti obdolženca bil opravljen z elektronskim alkotestom, ki je po pravilno opravljenem preizkusu pokazal rezultat 1,23 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance pomeni, da je imel v organizmu najmanj 1,13 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Pri tem iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da se je obdolženec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je elektronski alkotest sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP. Tako stališče jasno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (glej npr. sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 34/2015), zaradi česar so kljub načeloma pravilni ugotovitvi, da ni bila izvedena meritev koncentracije alkohola z merilno napravo, neutemeljene pritožbene navedbe, da je izpodbijana sodba nezakonita, ker nima predložene ugotovljene koncentracije miligrama alkohola v izdihanem zraku z uporabo ustreznega tehničnega sredstva ali naprave, kot to zahteva 57. člena ZP-1. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, v katerih pritožnik problematizira dokazno vrednost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ko navaja, da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, na katerega se opira sodba, ne predstavlja javne listine. Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, je javna listina po 80. členu ZUP, kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.

8. Ob pravilnih ugotovitvah, da so obdolžencu na zakonit način dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola, je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno očitalo ravnanje z direktnim naklepom, saj tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da se je obdolženec kot oseba z opravljenim vozniškim izpitom dobro zavedal, da je vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola prepovedana, glede na ugotovljeno koncentracijo alkohola v organizmu pa se je nedvomno tudi zavedal, da je koncentracija alkohola v organizmu tolikšna, da je pod vplivom alkohola in da bo z vožnjo kršil cestnoprometne predpise. Glede na zgoraj povzeto določbo očitanega prekrška pa je pravilno izreklo tudi glavno (globa 1.200,00 EUR) in stransko sankcijo (18 KT).

9. Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 330,00 EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v 15. dneh od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

11. Dopolnitev pritožbe je obdolženec vložil dne 11. 4. 2023 (prejemna štampiljka na dopolnitvi pritožbe; l. št. 112 spisa). Izpodbijana sodba mu je glede na dokumentacijo v spisu bila vročena 14. 2. 2023. Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo je 8 dni od vročitve sodbe (prvi odstavek 151. člena ZP-1) in se je glede na navedeno iztekel dne 22. 2. 2023 (sreda). Dopolnitev pritožbe, vložena 11. 4. 2023 je tako vložena po preteku pritožbenega roka, zato je prepozna (prvi odstavek 161. člena ZP-1). Pritožbeno sodišče jo je vsled temu skladno z določbo prvega odstavka 163. člena ZP-1 zavrglo.