23. 9. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Iztoka Likarja, Prebold, ki ga zastopata Jasmina Gričnik in mag. Andrej Janežič, odvetnika v Žalcu, na seji 23. septembra 2016

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 266. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 92/2015 z dne 15. 10. 2015 in zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 415/2014 z dne 22. 1. 2015 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu št. P 172/2013 z dne 28. 4. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1V pravdnem postopku so bili pravnomočno zavrnjeni pritožnikovi zahtevki, naj sodišče: 1.) ugotovi, da je prenehalo poslovno razmerje na podlagi posojilne pogodbe; 2.) ugotovi, da je hipoteka ugasnila in 3.) odredi izbris hipoteke iz zemljiške knjige. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikov predlog za dopustitev revizije.

2Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper vse navedene sodne odločbe. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 266. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ta določa, da z ustavnimi pravicami, pridobljenimi pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Navedena prehodna določba SPZ naj bi bila v neskladju z 2. in 14. členom Ustave, če naj se razlaga tako, da za hipoteke, nastale pred uveljavitvijo SPZ, izključuje uporabo pravila SPZ o ugasnitvi hipoteke (iz tretjega odstavka 154. člena SPZ), ki ga Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – ZTLR) ni poznal. Pobudnika naj bi namreč postavila v neenakopraven položaj v primerjavi s hipotekarnimi dolžniki, ki so ustanovili hipoteke po 1. 1. 2003. Takšno razlikovanje naj bi bilo protiustavno iz podobnih razlogov, kot jih je Ustavno sodišče navedlo v odločbi št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/06, in OdlUS XV, 19) glede prehodne določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ). Takšna razlaga naj bi bila nesprejemljiva tudi z vidika načel pravne države, saj naj ne bi odpravljala pravne negotovosti udeležencev v pravnem prometu, kot naj bi bil namen nove, sodobnemu načinu življenja prilagojene določbe SPZ o ugasnitvi hipoteke.

3Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik