Jedro

Okoliščina, da je z izposojenim denarjem dejansko razpolagala druga oseba in ne posojilojemalka, na obstoj obveznosti posojilojemalke ne vpliva. Pomembno je le, s kom je tožnik sklenil pogodbo.

Na veljavnost pogodb nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo (prvi odstavek 40. člena OZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 675 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Tožnik je na račun toženke 19. 4. 2019 nakazal 50.000 EUR. Trdil je, da ji je denar posodil in da se je toženka zavezala, da bo denar vrnila v roku dveh mesecev. Ker ga ni, je vložil tožbo, s katero je zahteval, da mu plača 50.000 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 6. 2019 dalje do plačila.

2.Sodišče prve stopnje je zahtevku z izpodbijano sodbo ugodilo. Ugotovilo je, da je bila posojilna pogodba sklenjena med pravdnima strankama in da je tožnik ni sklenil z nekdanjim možem toženke, kot je trdila slednja. Po njegovi oceni toženka ni izkazala, da bi tožniku vrnila vsaj del posojenega zneska, prav tako ne, da bi denar po obrokih vrnil oziroma vračal njen nekdanji mož.

Pritožbeni postopek

3.Zoper sodbo se pritožuje toženka in vztraja, da je bila posojilna pogodba sklenjena med tožnikom in A. A., njenim nekdanjim možem. Pravdni stranki nista imeli tesnejšega odnosa in nenavadno je, da bi ji tožnik brez tesnega prijateljstva in brez zasledovanja kakršnekoli finančne koristi brezobrestno posodil tako visok znesek. Posojilo ni moglo biti dano za dokončanje hiše, ker se ta v tistem času niti še ni gradila, poleg tega je nenavadno, da bi bilo posojilo dano le za dva meseca. Posojilo je bilo dano za 1pekulativne namene. Sodi1e je nekritično sledilo izpovedbam tonika in prie B. B., upo1tevati bi moralo tudi zasli1anja drugih prii. Glede na kulturno okolje vpletenih (tonik in nekdanji mo toenke prihajata iz Bosne in Hercegovine, v nadaljevanju BIH) je nenavadno, da bi se tonik za posojilo dogovarjal z ensko, tedaj poroeno z osebo, ki jo tonik dobro pozna. Sodi1e prve stopnje je napano prebralo pismo, ki ji ga je poslal njen nekdanji mo; iz pisma izhaja, da sama s posojilom nima ni. Vrnjenih je bilo 1e 37.500 EUR, saj je njen nekdanji mo vraal po 2.500 EUR meseno. Navedeno dokazujejo kratka telefonska sporoila in izpovedi ve pri. Protispisen je zakljuek, da naj bi se nakazila nana1ala na neko drugo posojilo. Vrailo 37.500 EUR kot obresti pa bi predstavljalo oderu1ke obresti.

4.Tonik je na pritobo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritoba ni utemeljena.

Glede posojilne pogodbe

6.Pritobeno sodi1e pritrjuje skladni in celoviti oceni sodi1a prve stopnje, ki je pripeljala do zakljuka, da je toenka izrazila svojo voljo in s tonikom sklenila posojilna pogodbo ter da brez njenega aktivnega sodelovanja tonik 50.000 EUR ne bi posodil (nakazal). Kot je pojasnilo, so dogovori pred sklenitvijo posojilne pogodbe tekli med pravdnima strankama in A. A., obasno tudi v prisotnosti ali z vednostjo B. B. Tega pritonica ni izpodbila. Sodi1e prve stopnje je utemeljeno dalo najvejo dokazno teo izpovedbam oseb, ki so bile neposredno prisotne. V pritobi omenjena pria C. C. ni bila prisotna ob nakazilu in predhodnih pogovorih (izpovedala je le o tem, da je toenka toniku rekla, da si denarja ni sposodila, ko je tonik pri1el na dom toenke in zahteval denar). Enako velja za izpovedbo D. D., ki je bila prisotna med pogovorom pravdnih strank, v katerem je toenka toniku, ko je zahteval vrailo denarja, predlagala, da naj se obrne na A. A., in mu pojasnjevala, da s tem (tj. posojilom) nima ni. Pritobeno sodi1e pritrjuje sodi1u prve stopnje, da to, kaj je toenka povedala po tem, ko je tonik zahteval vrailo (torej kak1no stali1e je glede obveznosti vrnitve denarja naknadno zavzela), ni odloilno. Utemeljeno zato njunima izpovedbama ni dalo veje tee. Prav tako izpovedbama toenkinih star1ev, ki jih izpostavlja pritonica. Star1a sta lahko izpovedala le o tem, kar so jima glede posojila povedali toenka, A. A., tonik in B. B., za posojilo pa sta izvedela 1ele kasneje. Z izpostavljanjem teh izpovedb toenka dokazne ocene sodi1a prve stopnje ni omajala. Ob zasli1anju ni zanikala svoje (enkratne) prisotnosti pri dogovarjanjih o posojilu. Zagotovo pa ni bila prisotna le enkrat, kot je ugotovilo sodi1e prve stopnje, in tega ni izpodbila. Ni spora niti o tem, da se je skupaj s tonikom in A. A. odpeljala na banko, da je v poslovalnico nato vstopila sama s tonikom in da je ta denar nakazal na njen raun. Ob zgoraj povedanem to ni nepomembno, kot sku1a prikazati pritoba.

7.Utemeljeno je tako sodi1e prve stopnje pritrdilo tonikovi izpovedbi, potrjeni tudi z izpovedbo B. B., in ugotovilo, da sta tonika za posojilo prosila oba, tako toenka kot A. A. (ga tri tedne nagovarjala, hodila za njim, ga klicala po telefonu, pri1la v njegov lokal), vendar denarja slednjemu ni hotel posoditi, posodil pa ga je toenki, ker je ta imela v lasti parcelo in frizerski salon. To pojasni, zakaj je posodil denar toenki, 1eprav nista bila v tesnej1em odnosu. Pritobeno izpostavljanje posameznih okoli1in (da kulturno ozadje vpletenih ne dopu1a dogovorov s poroeno ensko, 1.) glede na opisano ni dovolj, da bi zasejalo dvom v ugotovitve sodi1a prve stopnje. Kot tudi ne,
0e je tonik od toenke vrnitev denarja zahteval (1e)le, ko je bil A. A. v zaporu. To samo zase ne potrdi toenkine teze, da je tonik pogodbo sklenil z njim. Toliko manj ob tem, da je toenka dopu1ala A. A. sodelovanje v dogovorih. Posojilodajalec ni zavezan k temu, da takoj zahteva izpolnitev pogodbe ali da jo zahteva ves as, dokler ni obveznost izpolnjena. Razpolaganje z njegovo terjatvijo je prosto. Trenutek, ko tonik zahteva vrnitev denarja, tako ne more vplivati na to, kak1en je bil dogovor strank ob sklenitvi pogodbe.

8.Pa tudi ne okoli1ina, ali je bil denar dan za gradnjo hi1e ali ne, kot je pojasnilo
7e sodi1e prve stopnje. Pritobeno sodi1e dodaja, da je sodi1e prve stopnje verjelo toniku, da je toenka bannemu uslubencu, ko jo je ta vpra1al, zakaj potrebuje denar, dejala, da za gradnjo hi1e (in ne, da je bil res dan za to). Okoli1ina, da je tonik sicer to kot razlog posojila povzel v trditveno podlago, v povezavi z ostalimi dokazi ne omaje prepriljivosti njegove izpovedbe. Kot tudi ne,
0e toenka ne prihaja iz iste vasi v BIH kot tonik, kar naj bi ta trdil. Nenazadnje je povsem logino, da se je tonik ob preprievanju tako toenke kot A. A. odloil, da denar posodi in nakae tistemu, od katerega ga bo laje in uspe1neje lahko zahteval nazaj. Ni odloilno,
0e je tonik denar posodil toenki zato, da ga bo ta nato dvignila in izroila A. A., da ga bo ta uporabil za monost hitrega zasluka. To ne pomeni, da posojilna pogodba med pravdnima strankama ni veljavno sklenjena. Na veljavnost pogodb nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo (prvi odstavek 40.
0lena OZ). Sodi1e prve stopnje je to obrazloilo v 19. in 21. toki obrazloitve in ob sklicevanju na primerljivo sodno prakso tudi, da okoli1ina, da je z izposojenim denarjem dejansko razpolagala druga oseba in ne posojilojemalka, na obstoj obveznosti posojilojemalke ne vpliva. Pritobeno sodi1e se s tem strinja in dodaja, da je sodi1e prve stopnje ugotovilo tudi, da je toenka toniku obljubila vrailo denarja, ko proda hi1o, esar pritoba ne izpodbije. Toenka se je tako zavedala, da mora denar vrniti, kar potrjuje zakljuek, da je tonik denar posodil toenki.

9.O dogovoru med pravdnima strankama bi sicer lahko izpovedal tudi A. A., ki je oitno imel precej1no vlogo pri sklenitvi posojilne pogodbe (a se mu tonik ni zavezal posoditi denarja), pa je toenka dokazni predlog za njegovo zasli1anje umaknila. Njeno pojasnilo, da si finanno ni mogla privo1iti kritja stro1kov prevodov in prevoza iz zapora v Z., tega ne spremeni. Dokazni predlog je umaknila, 1e preden ji je bila vi1ina stro1kov znana. Sicer pa bi ob zatrjevanem 1ibke1em materialnem poloaju lahko zaprosila, da stro1ke za izvedbo dokaza krijejo sredstva brezplane pravne pomoi. Pismo, ki ji ga je poslal A. A., ni pisna izjava prie, pa listinski dokaz, ki ga je sodi1e prve stopnje presojalo kot vsako drugo listino, v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Pritonica sama pove, da je bilo poslano njej z vsebino, da ona nima ni s posojilom.
0eprav v njem ne pi1e, da z dolgom nima ni niti pisec, kot trdi pritoba, lahko njegova vsebina kae le na njuno notranje razmerje (ni namre naslovljeno na tonika, tega toenka ne trdi) in v povezavi z ostalimi dokazi ne omaje dokazne ocene sodi1a prve stopnje. Ni odloilno niti, kdaj je bilo napisano. Kot reeno, pa je toenka dokaz z zasli1anjem A. A., ki bi morebiti razkril kaj ve, umaknila. Odloitev o tem, katera dejstva je 1telo za dokazana, je tako sodi1e prve stopnje sprejelo na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov. Vanjo pritobeno sodi1e ne dvomi. Pritobene trditve o pomanjkanju tonikovih trditev o toenkini odgovornosti za dolgove biv1ega moa pa ob tem niso odloilne.

Glede vraila izposojenega zneska

10.Pritobeno sodi1e tudi k dokazni oceni sodi1a prve stopnje glede tega, da toenka ni uspela izkazati, da je bil del izposojenega denarja (37.500 EUR) 1e1 vrnjen, nima kaj dodati. Ostalo je povsem nejasno, kdaj in kolikokrat naj bi A. A. toniku izroil 2.500 EUR. Enako velja za zatrjevana, s strani toenke opravljena plaila v enako visokih zneskih (po naroilu A. A.). Pri vraanju posojila v gotovini, v visokih obrokih, tudi po oceni pritobenega sodi1a ni odve priakovati, da bi toenka vedela, kdaj tono so bila plaila izvedena in koliko je bilo teh (A. A. in njenih), pa tudi ne, da bi od tonika terjala pisno potrditev prejetega zneska za opravljena plaila. Ocene, da njeni zelo ohlapni izpovedbi in enako ohlapnim izpovedbam v pritobi omenjenih pri ne gre verjeti, ne morejo omajati niti pritobene navedbe, da je tonik tobo vloil "1ele po toliko asa". Pritobeno sodi1e je
7e pojasnilo, da posojilodajalec lahko sodno zahteva izpolnitev posojilojemaleve obveznosti kadarkoli (znotraj zastaralnega roka). Dejstvo, da tonik tobe ni vloil takoj po zapadlosti terjatve ob prej povedanem ne more kazati na to, da je v vmesnem asu posojilo toenka vraala (ali kdo drug v njenem imenu), predvsem pa ne, koliko naj bi bilo vrnjeno. Tega pritonica ne uspe niti s sklicevanjem na predloena kratka telefonska sporoila. V pritobi pritrjuje, da omenjajo obresti. Pa tudi, da potrjujejo, da naj bi bilo po njenem toliko plaanega (in ne torej, da je to potrdil tonik). Ob tem lahko dokazujejo le to, da je toenka verjela, da je bilo plaanih 37.500 EUR obresti, ne pa, da je bilo res toliko plaano, in ne, da je bilo to plaano na raun glavnice. Tudi sicer ne more uspeti s sklicevanjem na to, da so bile plaane oderu1ke obresti. O tem, koliko in kdaj je bilo plaano, kdaj in kak1ne obresti so bile dogovorjene oziroma vsaj plaane, bi morala podati konkretne trditve pred sodi1em prve stopnje, tega ni storila. Zatrjevana plaila je vezala na vrailo glavnice. S svojim druganim pritobenim stali1em o oderu1kih obrestih tako ne more uspeti. Razlogi o tem, ali je bilo kaj plaano na raun drugega posojila, ki jih napada pritoba, pa so odve in se pritobeno sodi1e do navedb v zvezi s tem ne bo opredeljevalo. Le dodaja, da niso v nasprotju z ugotovljenim, da toenka ni izkazala, koliko in kdaj naj bi na raun glavnice tega posojila vrnila. Da ugotovljeno ne more izhajati iz izpovedb, pa ni nasprotje med tem, kaj se navaja v razlogih sodbe in samo listino (protispisnost iz 15. toke drugega odstavka 339.
0lena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki je napaka v tehninem prenosu vsebine listine), pa pa napad na dokazno oceno.

Odloitev pritobenega sodi1a

11.Odloilno dejansko stanje je sodi1e prve stopnje pravilno ugotovilo. Sodba ima odloilne razloge in sta jo tako toenka kot pritobeno sodi1e lahko preizkusila. Kr1itev, na katere pazi po uradni dolnosti (drugi odstavek 350.
0lena ZPP), pa pritobeno sodi1e ni ugotovilo. Zato je pritobo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353.
0len ZPP).

12.Ker je pritobeno sodi1e zavrnilo pravno sredstvo, mora odloiti tudi o prigla1enih pritobenih stro1kih (prvi odstavek 165.
0lena ZPP). Toenka, ki s pritobo ni uspela, mora toniku, ki je na pritobo vsebinsko odgovoril, povrniti stro1ke pritobenega postopka. Ti obsegajo nagrado za odgovor na pritobo v vi1ini 1.125 odvetni1kih tok, kar ob upo1tevanju vrednosti toke 0,60 EUR zna1a 675 EUR. Stro1ke je toenka dolna povrniti toniku v 15 dneh (313.
0len ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (378.
0len OZ).

-------------------------------

1. S popravnim sklepom pa je popravilo datum njene izdaje.

2. S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti (prvi odstavek 569. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

Kadar pritožbeno sodišče sprejme dokazno oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, je standard obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča nižji. Ni dolžno s pritožnikom razpravljati glede vsakega posameznega dokaznega argumenta, pač pa zadošča, da iz njegovih razlogov izhaja, da se je s pritožbenimi razlogi seznanilo, primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 51/2018 z dne 17. 05. 2018. Zato bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju le na kratko odgovorilo na posamezne pritožbene argumente v tej smeri.

4.4

Kolikor je to pomembno za razmerje med pravdnima strankama, pritožbeno sodišče dodaja, da je očitno toženkino strinjanje, da njen tedanji mož nastopa tudi v njenem imenu, sama pa je sodelovala in pristala na to, da posojilo vzame ona, čeprav pod vplivom bivšega moža.

5.5

Podvrženo je le pravilom o zastaranju.

6.6

Primerjaj obrazložitev v 20. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

7.7

Kaj bi od tega imel tožnik, toženka ni pojasnila.

8.8

Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2563/2017 z dne 21. 2. 2018.

9.9

Primerjaj 25. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

10.10

Zato toženkine pritožbene navedbe, da bi zaslišanje lahko zahteval tožnik ali ga opravilo sodišče, ne morejo imeti želene teže.

11.11

Pritožbeno sodišče dodaja, da gre za težko berljiv rokopis v tujem jeziku.

12.12

Leto 2023, ki ga razkrije priložena in v pritožbi izpostavljena ovojnica, pa potrjuje, da je šlo za čas, ko je že tekel konkretni postopek.

13.13

Glede vračil pa nosi dokazno breme tožena stranka.

14.14

Ali pa bi morala vztrajati pri zaslišanju priče A. A.

15.15

Le to omenjajo tudi priče, ki jih izpostavlja (starša, D. D., E. E., ...).

16.16

Nato pa to še izkazati.

17.17

Primerjaj njene trditve v odgovoru na tožbo. Šele na prvem naroku je pričela omenjati visoke obresti, a vztrajala, da je A. A. vrnil že dobršen del vtoževanega zneska (to pa je le posojena glavnica, opomba sodišča).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 15, 40, 40/1, 377, 569, 569/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 215

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.