Jedro

Ko upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prereka, jo mora upravičenec uveljavljati v pravdnem postopku. Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten le zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba (I., III. in IV. točka izreka odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: I) ugotovi se, da obstoji izločitvena pravica, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom 000-286-1, ki v naravi predstavlja stanovanje v izmeri 79,28 m2 in se izločitvena pravica v korist tožeče stranke v celoti prizna in se na podlagi te sodbe navedena nepremičnina v celoti izloči iz stečajne mase tožene stranke; na podlagi te sodbe se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Domžalah izvede vknjižba lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist tožeče stranke, do celote; II) dovolilo je spremembo tožbe po nasprotni tožbi; III) zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi za plačilo zneska 28.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakokratnega zneska v višini 400,00 EUR v obdobju od 1. 1. 2013 do 1. 11. 2018; (III.2) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 400,00 EUR za vsak mesec neupravičene uporabe navedenega stanovanja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska, začenši s 1. 12. 2018; IV) toženi stranki in tožeči stranki po nasprotni tožbi je naložilo, da je dolžna tožeči stranki in toženi stranki po nasprotni tožbi v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.989,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Tožena stranka se je pritožila proti sodbi. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi pa v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je tožbo proti toženki (v nadaljevanju tudi: pritožnici) vložila potem, ko ji je upravitelj v stečajnem postopku prerekal tam prijavljeno izločitveno pravico na stanovanju, ki je v zemljiško knjigo vpisana z ID znakom 0002-286-1. Tožnica je tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da se izločitvena pravica ugotovi, da se nepremičnino izloči iz stečajne mase, na podlagi sodbe pa se v zemljiški knjigi izvede vknjižba lastninske pravice tožnice pri predmetni nepremičnin, utemeljila na priposestvovanju (43. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Pritožnica je z nasprotno tožbo zahtevala plačilo uporabnine za uporabo predmetne nepremičnine za čas od 1. 1. 2013 dalje. Kot izhaja iz tožbenih navedb, je zahtevek sama omejila zaradi zastaranja terjatve (za daljše časovno obdobje). Pritožnica je nasprotno tožbo temeljila na nedobroverni posesti tožene stranke po nasprotni tožbi. To je bil tudi razlog, zakaj je nasprotovala tožbi.

6. Višje sodišče je pritožbi ugodilo iz razloga, na katerega je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato se do pritožbenih argumentov obeh strank posebej ne izreka. Glede na razlog odločitve se tudi ne more izrekati o razlogih sodbe, ne glede na to, kako tehtni so.

7. Tožnica je zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice. V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je izraz izločitvena pravica uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku (Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Tax-Fin-Lex; Ljubljana, 2017, e-izdaja, razdelek 2.12). V okviru tožbene podlage, ki temelji na trditvi o originarno pridobljeni lastninski pravici zaradi priposestvovanja, je izločitvena pravica pravica realnega lastnika, da v primeru, ko se nad zemljiškoknjižnim lastnikom začne stečajni postopek, zahteva, da se ta nepremičnina izloči iz stečajne mase. Da bi se v stečajnem postopku omogočilo preizkus tega zahtevka, mora imetnik materialnopravnega upravičenja v stečajnem postopku prijaviti izločitveno pravico. Ko upravitelj njegovo izločitveno pravico prereka, jo mora uveljavljati v pravdnem postopku. Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten le zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice (1. odstavek 310. člena v povezavi z 2. točko 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP; le takšna sodba je tudi listina iz 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1; prim. Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Tax-Fin-Lex; Ljubljana, 2017, e-izdaja, razdelek 10.6.3.2), ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev te nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek; prim. sodba in sklep VSL I Cpg 224/2013). Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožnica, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten (prim. sodba in sklep VSL I Cpg 1381/2016). Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (cilj pravde pa ni dvoma, da je v ugotovitvi, da je tožnica lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe (prim. sklep VSRS II Ips 172/2016), je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom. Tega sodišče prve stopnje ni izvedlo, na nesklepčnost tožbe pa tudi ni opozorila toženka, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje naj na podlagi 285. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP tožnico pozove, da v postavljenem roku tožbeni zahtevek ustrezno oblikuje in potem, glede na stanje zadeve, ponovno razsodi.

8. Posledično je višje sodišče moralo razveljaviti tudi odločitev o nasprotni tožbi. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo tako po temelju kot višini. Po temelju zato, ker je ugotovilo, da je tožnica nepremičnino priposestvovala, bila je dobroverna posestnica nepremičnine. Po višini zato, ker pritožnica ni izpolnila trditvenega bremena – ni podala dovolj parametrov oziroma kriterijev za ta izračun, ampak je podala le splošno trditev, da znaša po njenem prepričanju realna vrednost mesečne najemnine glede na ceno povprečnih tržnih najemnin 400 EUR. Na podlagih takšnih trditev bi postavitev izvedenca gradbene stroke pomenilo izvedbo t. i. informativnega dokaz, kar ni dopustno.

9. V nasprotni tožbi zaradi uporabnine je vprašanje priposestvovanja predhodno vprašanje. Trditveno in dokazno breme pritožnice je, da trdi in dokaže, (a) da je sama lastnica sporne nepremičnine, (b) da jo tožnica brezplačno uporablja, (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Nasprotno se tožnica lahko razbremeni, če zatrjuje in dokaže, a) da je bila dobroverni lastniški posestnik ali (b) da ima pravni naslov za brezplačno uporabo nepremičnine. Ker je torej od odločitve po tožbi tožnice odvisna rešitev predhodnega vprašanja – ali je tožnica postala lastnica stvari, je višje sodišče razveljavilo tudi odločitev o nasprotni tožbi. Višje sodišče se tudi strinja s pritožnico, da je v tem delu podala zadostno trditveno podlago, ko je zatrjevala tržno vrednost najemnine za takšno stanovanje. Več je stvar uspeha dokaznega postopka (predvsem pa prej odločitve o tožničini tožbi).

10. Višje sodišče je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena in 355. člena ZPP). Morebitna odločitev na pritožbeni stopnji bi namreč glede na to, da je pritožbeno sodišče prvič zavzelo stališče o nepravilnosti postavljenega zahtevka, pravdni stranki prikrajšala v pravici do sodelovanja v postopku in pravici do pritožbe. Sodišče naj pred nadaljnjim obravnavanjem zadeve tožnici da možnost, da tožbeni zahtevek ustrezno popravi, nato pa o zadevi ponovno razsodi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana do končne odločitve (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.