Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa, da toženec obveznosti iz začasne odredbe ni izpolnil, predstavlja pravno podlago, na podlagi katere je sodišče prve stopnje pričelo z izterjavo denarne kazni v višini, kot je bila določena v sklepu P 2704/2017.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi: „ II. Tožencu se določi nov rok za izpolnitev obveznosti, s katero mu je naloženo, da odklene in odpre drsna vrata ograje ter izroči kopije ključa tožnikom, kot je to določeno z začasno odredbo P 2704/2017-I z dne 5. 1. 2018. Nov rok je 15 dni in začne teči naslednji dan po prejemu sklepa sodišča druge stopnje.

III. Če bo toženec ponovno kršil začasno odredbo P 2704/2017-I z dne 5. 1. 2018 in ne bo v novo določenem roku iz II. tč. izreka tega sklepa odklenil in odprl drsnih vrat ograje, ki stojijo na meji nepremičnine ID znak parcela 0001 z javno potjo Ž. ulica in ne bo izročil vsakemu tožniku - S. G., M. G. in N. O. kopije ključa, ki odklepa in odpira drsna vrata ograje, kar velja tudi za vsak ključ ob vsakokratni menjavi ključavnice, mu bo sodišče izreklo novo denarno kazen v znesku 4.100,00 EUR.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških tožnikov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2704/2017-I z dne 5. 1. 2018 izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo, da mora nemudoma odkleniti in odpreti drsna vrata ograje, ki stojijo ob meji nepremičnine ID znak parcela 0001 z javno potjo Ž. ulica in vsakemu tožniku izročiti kopijo ključa, ki odklene in odpira drsna vrata ograje, kar velja tudi za vsak ključ ob vsakokratni menjavi ključavnice. Odločilo je še, da se tožencu izreče denarna kazen v znesku 4.000,00 EUR, če ne bo upošteval in ravnal tako, kot mu je naloženo z začasno odredbo. Ugovor toženca zoper ta del začasne odredbe je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom P 2704/2017-I z dne 27. 6. 2018. Toženec zoper ta sklep ni vložil pritožbe.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženca zaradi kršitve začasne odredbe, ki je bila izdana s sklepom P 2704/2017-I z dne 5. 1. 2018, kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 4.000,00 EUR, ki jo je toženec dolžan plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 30 dni, sicer jo bo sodišče prisilno izterjalo (I). Tožencu je določilo nov tridnevni rok za izpolnitev obveznosti iz začasne odredbe, ki začne teči naslednji dan od prejema izpodbijanega sklepa (II). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da v primeru, če bo toženec znova kršil začasno odredbo, ki je bila izdana s sklepom z dne 5. 1. 2018, s katerim mu je naloženo, da mora nemudoma odkleniti in odpreti drsna vrata ograje, ki stojijo na meji nepremičnine ID znak parcela 0001 z javno potjo Ž. ulica ter da mora tožnikom izročiti kopijo ključa, ki odklepa in odpira drsna vrata ograje, kar velja tudi za vsak ključ ob vsakokratni menjavi ključavnice, mu bo sodišče izreklo novo denarno kazen v znesku 5.000,00 EUR (III).

3. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi. Navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se drsnih vrat ograje ne da odpreti. Iz izpovedbe prvo tožnika izhaja, da je seznanjen, da se vrata odpirajo, kar pomeni, da jih uporablja. Prvo tožnik ni izpovedal, da bi bila drsna vrata ograje zaklenjena, ali da bi bilo onemogočeno odpiranje teh vrat. Izpovedal je, da ni uporabljal tega vhoda, kjer se nahajajo drsna vrata ograje, ker se je želel izogniti konfliktom s tožencem. Ne gre za konflikte; prvo tožnik le noče komunicirati s tožencem, ker toženec želi z njim urediti vprašanja glede solastništva. Če je prihajalo do konfliktov, to nima nobene zveze z obravnavano zadevo, saj je odločilno, da se vrata lahko odpirajo. Tožniki niso navedli dejstev, iz katerih bi izhajalo, da bi jim toženec preprečil prehod skozi drsna vrata ograje. Toženčeva partnerka B. P. je izpovedala, da se ograja "na roke odklene tako, da se dvigne ograjo, in da se jo porine...". Na podlagi te izpovedbe sodišče zmotno ugotavlja, da je treba vrata odkleniti in da so zato vrata zaklenjena. Iz izpovedbe priče izhaja, da opisuje tehniko odpiranja vrat, ne pa, da je treba vrata odklepati. Ta način odpiranja vrat bi lahko uporabili tožniki in ostali njihovih člani družine. Vrata se vedno dajo fizično odpreti in sicer je treba vrata malo privzdigniti in potem poriniti, ker se drsna vrata na tak način odpirajo. To velja tudi v primeru, ko je elektrika vklopljena, ali v primeru, ko je elektrika izklopljena. Gumb se lahko uporablja samo takrat, ko je vklopljena elektrika. Vrata se le privzdignejo in odrinejo, zato je potrebna le določena fizična sila. Gre za preprosto tehnično opravilo, zato je ugotovitev sodišča, da bi moral toženec pojasniti tožnikom, kako se odpirajo vrata, življenjsko nevzdržno. Daljinec se tehnično zaenkrat še ne uporablja, ker vrata še nimajo nameščenega sprejemnika, preko katerega bi lahko daljinec deloval. Sodišče je prišlo do nekih tehničnih zaključkov, da se vrata ne dajo odpreti in da so zaklenjena, čeprav nima ustreznih strokovnih znanj. Sodišče bi zato moralo postaviti izvedenca. Izvedenca bi morali predlagati tožniki, saj je na njih dokazno breme. Sklep je že iz tega razloga, zaradi kršitev določb pravdnega postopka, nezakonit. Da je dejansko možen prehod čez drsna vrata vrta je razvidno iz vlog tožnikov. V predlogu tožniki navajajo, da je M. O. dne 21. 7. 2018 dostopal do doma tožnika skozi ta vrata in da je tožnik s telefonom snemal ženo, ki je šla enkrat z otrokom čez dvorišče na javno pot. Tožniki so vložili predlog za kaznovanje 14 mesecev po izdaji začasne odredbe, zato so predlog vložili prepozno. Gre za medsosedski spor, ki nima zveze z nezmožnostjo uporabe prehoda skozi drsna vrata ograje. Sodišče pojasnjuje, da se z malimi vrati, ki so nameščena ob drsnih vratih ograje, ni ukvarjalo, ker četudi so mala vrata odklenjena, namen začasne odredbe s tem ni dosežen. Prvo tožnik in drugo tožnica nimata avtomobila, zato se ne vozita skozi drsna vrata ograje, v tem času pa tudi ni bilo nobene intervencije. Mala vrata so ves čas odklenjena. Sosedje, ki so bili zaslišani kot priče, niso poskušali odpreti vrat, zato ne morejo vedeti, ali se vrata odpirajo ali ne. Priče so pojasnile, da je prvo tožnik in njegova družina dostopala do hiše zadaj in ne skozi prehod, kjer so drsna vrata ograje, to pa še ne pomeni, da prehod na tem delu ni bil možen. Sodišče pri višini denarne kazni ni upoštevalo pomena dejanj, ki ga mora opraviti dolžnik in druge okoliščine primera. Sodišče je le sledilo predlogu tožnikov. Najvišja denarna kazen za fizično osebo je 10.000,00 EUR, zato je denarna kazen v višini 4.000,00 EUR nesorazmerno visoka glede na okoliščine primera. Plača toženca skupaj z ženo je 2.000,00 EUR mesečno. S plačilom kazni bo resno ogrožena eksistenca družine. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni kazen, ker bi bila primerna kazen 400,00 EUR.

4. Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V postopku izdaje začasne odredbe je toženec izpovedal, da je na drsnih vratih ograje ključavnica, ker se na ta način preprečuje „udirjanje“ na njegovo nepremičnino, ker nekateri želijo vrata na silo odpreti,1 hkrati pa je zatrjeval, da nima ključev, ker je na vratih elektromotor in se vrata odpirajo in zapirajo z daljinskim upravljalcem.2 Toženec je v zvezi z izpolnitvijo obveznosti po izdaji začasne odredbe izpovedal, da se vrata ne odpirajo z daljincem in tudi ne s ključem, marveč je potrebno pritisniti na tipalo, ki je na motorju, ki je bil nameščen na drsna vrata ograje leta 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da so tožnikove izpovedbe različne in tudi v nasprotju z izpovedbo njegove partnerke, ki je izpovedala, da se drsna vrata odpirajo z daljincem, da pa včasih ne deluje, zato je treba občasno na roke „odkleniti, da dvignemo ograjo, da jo lahko porinemo stran“. Tožnikovo trditev, da se drsna vrata odpirajo s pritiskom na tipalo, ki je skrito za ograjo, torej ni potrdila tudi ne toženčeva partnerka, ne zaslišane priče, toženčeva izpovedba je v tem delu neprepričljiva, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na zaslišanju prvo tožnika in tretje tožnice ter zaslišanih prič, da toženec ni izpolnil obveznosti iz začasne odredbe, ker tožnikom ni izročili ključev ali daljinca, s katerim bi lahko odpirali drsna vrata ograje. Če bi obstajal takšen način odpiranja drsnih vrat ograje, kot ga zatrjuje toženec, bi toženec moral tožnike tudi seznaniti, da je tudi na ta način mogoče odpreti drsna vrata ograje, saj bi se le ob takšnem ravnanju lahko štelo, da je toženec izpolnil obveznost iz začasne odredbe. Ni tudi jasno, zakaj toženec v pritožbi zatrjuje, da je prvo tožniku izročil „ključ za odpiranje vrat ograje“, kar dokazuje s podpisanim potrdilom, če hkrati zatrjuje, da se vrata s ključem ne odpirajo. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede malih vrat, ki se nahajajo ob drsnih vratih ograje, tožencu ni bila naložena nobena obveznost z začasno odredbo, zato vprašanje (ne)zmožnosti vstopa tožnikov preko tega vhoda, v tej fazi postopka, ko se ugotavlja le, ali je toženec izpolnil obveznost iz začasne odredbe, ni relevantno.

7. Nobenega dvoma tudi ni, da toženec ni dokazal, da bi bila drsna vrata ves čas odprta. Okoliščina, da so vrata občasno odprta, pa ne pomeni izpolnitve obveznosti, ki je bila določena tožencu z začasno odredbo, kot to pravilno ugotavlja sodišča prve stopnje. Tožencu je bilo namreč z začasno odredbo tudi naloženo, da nemudoma odklene in odpre drsna vrata ograje, saj je bilo ugotovljeno, da toženec na ta način tožnikom preprečuje dostop do njihove nepremičnine, vendar toženec tudi te obveznosti iz začasne odredbe ni izpolnil. 8. Neutemeljen je tudi ugovor toženca, da so tožniki prepozno predlagali, da se tožencu izreče denarna kazen, saj je začasna odredba velja do konca tega pravdnega postopka. Neutemeljen je tudi predlog, da bi tožniki morali predlagati postavitev izvedenca in da sodišče nima strokovnega znanja, da bi ugotavljalo, na kakšen način se odpirajo drsna vrata ograje.

9. Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ). S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 1.000,00 EUR (tretji odstavek 226. člena ZIZ). Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Tožencu je bila s sklepom P 2704/2017 z dne 5. 1. 2018 zagrožena denarna kazen, če obveznosti iz začasne odredbe ne bo izpolnil. Ugotovitev sodišča prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa, da toženec obveznosti iz začasne odredbe ni izpolnil, predstavlja pravno podlago, na podlagi katere je sodišče prve stopnje pričelo z izterjavo denarne kazni v višini, kot je bila določena v sklepu P 2704/2017 z dne 5. 1. 2018. 10. Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo v delu, kjer je sodišče prve stopnje tožencu določilo nov rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora izpolni obveznost iz začasne odredbe v roku treh dni od prejema izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je v tem delu odločitev sodišča prve stopnje spremenilo in tožencu naložilo, da izpolni obveznost iz začasne odredbe v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča, s tem, da ta rok začne teči prvi dan po prejemu tega sklepa, določilo pa je tudi nižjo denarno kazen, če toženec ne bo izpolnil obveznosti iz začasne odredbe, v višini 4.100,00 EUR.

11. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v tem delu sklep spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o pritožbenih stroških tožnikov se pridrži za končno odločbo.

1 Glej l. št. 94 in 103. 2 Glej l. št. 92 in 139.