12. 1. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Boštjana Vernika Šetinca, Ljubljana, na seji 12. januarja 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 44/2015 z dne 9. 9. 2015 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 590/2014 z dne 12. 3. 2015 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki je določala, da je lahko neizbrani kandidat, ki je menil, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteval sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Zatrjuje, da je izpodbijana določba onemogočala učinkovito sodno varstvo pravice do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 23. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 14. člena Ustave), pa tudi pravic iz 26., 34., 35. in 49. člena Ustave. Zatrjuje tudi neskladje izpodbijane določbe z načelom jasnosti in določnosti zakona iz 2. člena Ustave, ker ni zagotavljala, da bi vsak, tudi prava nevešča oseba, že na podlagi besedila zakona lahko razumel in določil vsebino svojih pravic in obveznosti v zvezi s pogoji za uveljavljanje civilnopravnih zahtevkov za zaščito pravice do nediskriminacijskega obravnavanja. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj bi postavljala v neenakopraven položaj oškodovance, ki naj bi jim škoda nastala zaradi diskriminacije v postopku izbire kandidata za uradniško delovno mesto in lahko vložijo tožbo v roku 30 dni, v primerjavi z drugimi oškodovanci, ki jim ravno tako pripada odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava, vendar lahko vložijo tožbo v roku iz 352. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ).

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero sta bila zavrnjena pritožnikova zahtevek za plačilo premoženjske škode v skupnem znesku 4.660,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zahtevek za objavo informacije v medijih Delo, Dnevnik in Večer, da mu je Republika Slovenija zaradi kršitve pravice do enake obravnave v postopku imenovanja zagovornika načela enakosti na Uradu za enake možnosti, ki se je vodil na podlagi natečaja z dne 1. 8. 2008, izplačala odškodnino. Izpodbija tudi sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica