Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določbo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR treba razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 5. člena (prevzame le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odstavku 5. člena), v povezavi s 5. točko 2. člena?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določbo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR treba razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 5. člena (prevzame le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odstavku 5. člena), v povezavi s 5. točko 2. člena?

Obrazložitev

1.Sodišče je na upnikov predlog s sklepom o izvršbi I 260/2005 z 8. 7. 2005 dovolilo izvršbo zoper prvotnega dolžnika kot družbenika gospodarske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra 10. 4. 2000. S sklepom I 260/2005 z 22. 10. 2010 se je izvršba nadaljevala zoper dolžnico kot dedinjo prvotnega dolžnika. Dolžnica je 10. 5. 2024 na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) v zvezi s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vložila predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico. Sodišče je s sklepom I 260/2005 z 10. 10. 2024 njenemu predlogu ugodilo in sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper novo dolžnico.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom I 260/2005 z 2. 6. 2025 zavrnilo ugovor nove dolžnice. Odločitev je oprlo na tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR, ki po mnenju sodišča prve stopnje družbenike izbrisanih družb razbremenjuje odgovornosti za obveznosti družb, ki so prešle nanje po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), in izrecno določa pravico upnikov, da uveljavljajo plačilo neplačanega dela njihove terjatve od RS, ki je postala nova dolžnica že z uveljavitvijo ZOKIPOSR. S sklicevanjem na 56. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča (US RS) št. U-I-115/23 s 4. 4. 2024 je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR za prevzem dolga ne določa, da bi družbenik izbrisane družbe moral izpolnjevati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nove dolžnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4.Zoper sklep sodišče druge stopnje je nova dolžnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja (dobesedno povzeta) vprašanja: "1. Ali je določbo 3. odst. 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR) možno razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstav. 5. člena (plača le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odst. 5. člena), v povezavi s 3., 5. točko 2. člena in prvim odstavkom 17. člena (v višini 60 odstotkov ugotovljene višine škode, da se iz naslova zakonskih zamudnih obresti v obrestnem delu škoda prizna zgolj do višine glavnice in da se od škode odšteje tudi vse premoženje, ki ga je družbenik prejel iz naslova prenehanja družbe. 2. Ali je na podlagi ZOKIPOSR Republika Slovenija dolžna vstopiti v postopke, kjer upniki zahtevajo plačilo dolga od aktivnih družbenikov. 3. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je potem odgovornost Republike Slovenije neomejena? 4. Ali se opredelitev pojma "škoda" nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR ali tudi na upniške upravičence, omenjene v 3. točki 2. člena oz. 5. točki 2. člena? in 5. Ali je Višje sodišče s tem, ko se ni opredelilo do pravno relevantnih navedb dolžnice v pritožbi, zagrešilo absolutno bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP in s tem poseglo v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic iz. 22. člena Ustave Republike Slovenije."

5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6.Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: