Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je drugi toženki naložilo, naj tožnici v roku 15 dni izstavi ustrezne listine za izbris več določenih hipotek, vknjiženih pri treh različnih nepremičninah. Odločilo je, da je uspeh tožnice v pravdi 50 % in druge toženke 50 %. Ugotovilo je, da je o zahtevku zoper prvo toženko in o njenih stroških pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1236/2022 z dne 23. 11. 2022.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi druge toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitve o stroških postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (II. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

3.Tožeča stranka je zoper odločitev sodišča druge stopnje v II. točki izreka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

Sklop 1:

"a) Ali odločitev sodišča druge stopnje, da ustna izjava A. A., da bo B. d. d. podizvajalcem izdala izbrisna dovoljenja po tem, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje za objekt A., naslovljena na "vse" (13. točka 2. stopenjske sodbe) podizvajalce in brez seznama hipotek, ki naj bi se izbrisale, ustvarja veljavno pogodbeno obveznost zavezovalnega pravnega posla, nasprotuje določbi 34. člena OZ in prvemu odstavku 38. člena OZ, po katerih mora biti predmet pogodbe določljiv, takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti?

b) Ali za izpolnitev materialno pravnih zahtev po določljivosti pravnega posla, tj. izjave A. A., da bo B. d.d. podizvajalcev izdala izbrisna dovoljenja po tem, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje za objekt A., zadostuje sklic prvo in drugostopenjskega sodišča na listino A48 seznam nepremičnin in podizvajalec (9. točka obrazložitve sodbe 2. stopenjskega sodišča)?

c) Ali je za veljavnost ustne izjave volje o odpovedi hipotekarnemu zavarovanju potrebno v izjavi opredeliti podatke o konkretnih nepremičninah, hipotekah in zavarovani terjatvi in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:

-ali je treba podatke o nepremičnini, hipoteki in zavarovani terjatvi opredeliti na način, kot se to zahteva za izvedbo vpisana prenehanja hipoteke v zemljiški knjigi skladno 23. člena SPZ in 16. člena ZZK-1?

-ali je sodišče zmotno uporabilo določbo 38. člena OZ s tem, ko je štelo za veljavno izjavo volje, v kateri predmet odpovedi zavarovanju ni bil konkretizirano opredeljen?"

Sklop 2:

"a) Ali pravni standard logičnega sklepanja (22. točka obrazložitve 2. stopenjske sodbe), na podlagi katerega je sodišče prišlo do zaključka, da je uprava B. d. d. vedela in soglašala z "ustnim dogovorom" o izdaji izbrisnih dovoljenj podizvajalcev objekta A., čeprav sta člana uprave tak dogovor ob zaslišanju zanikala, zadostuje za zaključek sodišča, da je bil izpolnjen pogoj iz 62. člena Zakona o bančništvu o nujnosti skupnega zastopanja uprave bank ter 18. člen OZ, ki zahteva zanesljiv sklep o obstoju volje, če je ta izražena s konkludentnimi dejanji?

b) Ali vedenje enega člana uprave o izjavi volje drugega člana zadošča, da lahko govorimo o ustreznem zastopanju pravne osebe po določilih 62.člen Zban-1, za katero je po zakonu predpisano skupno zastopanje, ob upoštevanju zahtev Direktive 2006/48/ES, določa tudi kvaliteto takšnega skupnega zastopanja oziroma namen, ki je v učinkovitem usmerjanju opravljanje dejavnosti kreditne institucije?

c) Ali je zaključek sodišča, da je uprava B. d. d. vedela in soglašala z "ustnim dogovorom" o izdaji izbrisnih dovoljenj podizvajalcev objekta A., čeprav sta člana uprave tak dogovor ob zaslišanju zanikala, ki ga sodišče utemelji s pravnim standardom logičnega sklepanja, skladen z vsebino Direktive 2006/48/ES in njene lojalne razlage, ki določa, da vsaj dve osebi učinkovito usmerjata opravljanje dejavnosti kreditne institucije?

d) Ali je sodišče druge stopnje kršilo pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka po točki 14. točki drugega člena 339. člena ZPP v delu, ko se v drugo stopenjski sodni odločbi ni opredelilo do njenih trditev v delu, kjer je ta grajala zaključek sodišča 1. stopnje, da to pri presoji obstoja soglasja volje članov uprave po določilih 62. člena Zban-1 ni doseglo stopnje zanesljivosti, ampak zgolj stopnjo verjetnosti?

e) Ali stopnja prepričanja, na temelju katere je sodišče odločilo o soglasju uprave k izdaji izbrisnih dovoljenj (23. točka obrazložitve drugo stopenjske sodne) po določilih 62. člena Zban-1, ustreza zakonski zahtevi 18. člena OZ, ki v primeru konkludentnih dejanj za ugotavljanje volje predpisuje stopnjo zanesljivosti?

f) Ali je drugo stopenjsko sodišče zagrešilo bistvena kršitev določb pravdnega postopka po točki 14. točki drugega člena 339. člena ZPP v delu, kjer si odločilni razlogi Sodbe 2 nasprotujejo, ko je glede presoje okoliščin o skupnem zastopanju v točki 21 Sodbe 2 zapisalo, da je A. A. izjavo o izdaji izbrisnega dovoljenja podal s soglasjem uprave, v točki 23 Sodbe 2 pa je navedlo, da je uprava B. d.d. dejanje A. A. naknadno odobrila?"

Sklop 3:

"a) Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in določila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP toženi stranki s tem, ko se ni konkretizirano opredelilo do njenih navedb, da je bilo v pričanju C.C., na katerega obe sodišču naslanjata svojo odločitev, ogromno bistvenih nasprotij glede nastanka listine A48 nepremičnin in podizvajalcev, na katero Sodba 2 neposredno naslanja element določljivosti, kdo je to listino sestavil, kdo jo je pregledal in v kakšnih okoliščinah je slednja sploh nastala in glede očitka, da je sodišče prve stopnje C.C. moralo celo pomagati zaključevati misli (npr. stran 13 zvočnega prepisa zapisnika z dne 25. 10. 2023)?

b) Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in določila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP toženi stranki s tem, ko se ni konkretizirano opredelilo do njenih navedb, da je tožeča stranka svoj zahtevek sprva neuspešno utemeljevala na Splošnih pogojih SV 137/08 in na izjavi D., šele pozneje pa je spremenila smer trditev in svoj fokus usmerila v izjavo A. A. o tem, da bo B. d. d.?"

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.