Jedro

V pravdi zaradi izpodbijanja sodne poravnave sodišče ne more upoštevati laičnih vlog tožnikov, saj zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti tožnikov vlogi nista mogli imeti nobenega učinka. Relevantna je šele vloga, vložena po pooblaščenki odvetnici, ta pa je bila vložena šele 25. 7. 2005. Glede na to se izkaže, da je tožba na razveljavitev sodne poravnave prepozna, saj je do vložitve te vloge v vsakem primeru že potekel trimesečni subjektivni rok iz prvega odstavka 393. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo, s katero sta tožnika zahtevala, da se sodna poravnava, sklenjena 23. 6. 2004 pod opr. št. P 583/98, razveljavi in da jima toženka povrne pravdne stroške. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da tožnika nista uspela dokazati, da sta tožbo za razveljavitev sodne poravnave vložila v zakonsko določenem trimesečnem roku, odkar sta izvedela za razlog za razveljavitev (zmoto glede meje). V zvezi z zatrjevano silo (pritiski) pooblaščenca toženke pri sklepanju poravnave je sodišče poudarilo, da je sila prenehala takoj po sklenitvi poravnave in da sta za ta razlog tožnika izvedela najkasneje takrat, tako da se je tudi v zvezi s tem uveljavljenim razlogom iztekel trimesečni rok za vložitev tožbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnika v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta za razlog za razveljavitev izvedela 14. 12. 2005, ko je izvedenec geometer določil mejo v naravi. Subjektivni rok je torej potekel šele 14. 3. 2005. Reagirala pa sta takoj, saj sta že 12. 1. 2005 vložila prvotno nepopolno vlogo, kar je šteti za dan vložitve tožbe na sodišče. 4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je Geodetska uprava Republike Slovenije 17. 1. 2005 odstopila Okrajnemu sodišču v Celju vlogo tožnikov, naslovljeno „revizijski postopek“. Ta vloga je bila dopolnjena z nadaljnjo laično vlogo z dne 26. 1. 2005. Po tem, ko je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, naj vlogo in dopolnitev popravita tako, da navedeta, katero pravno sredstvo vlagata, sicer jo bo sodišče zavrglo, sta tožnika po pooblaščenki odvetnici vložila vlogo, s katero sta sodišču sporočila, da naj njuni prvotni vlogi, naslovljeni „revizijski postopek“, šteje kot tožbo za razveljavitev sodne poravnave. S to vlogo sta tožnika tudi postavila trditve in ustrezen tožbeni zahtevek.

7. Ob takšnih ugotovitvah je napačno stališče revidenta, da je treba kot dan vložitve tožbe za razveljavitev sodne poravnave šteti dan, ko je sodišče prejelo prvotno vlogo tožnikov. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je namreč izredno pravno sredstvo.(1) V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86 člena ZPP), razen če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodna praksa je ustaljena na stališču, da pomanjkanja postulacijske sposobnosti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče odpraviti. Izredno pravno sredstvo, ki ga stranka vloži sama in obenem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je torej nedovoljeno, te pomanjkljivosti pa z dopolnitvijo ni mogoče odpraviti. Dopolnitev izrednega pravnega sredstva, s katero bi stranka „popravila“ takšno pomanjkljivost, je tudi pojmovno nemogoča. Če bi namreč stranka izredno pravno sredstvo popravila tako, da bi odvetnik njeno vlogo opremil z žigom in podpisom, bi to vsebinsko še vedno bilo izredno pravno sredstvo, ki ga je napisala stranka sama; če pa bi odvetnik sestavil povsem novo vlogo, bi to pomenilo, da prvotna vloga ni bila nepopolna (ne bi šlo namreč za dopolnjevanje vloge), temveč nedopustna.(2) Poleg tega bi se v takšnem primeru eni od strank (na škodo nasprotne stranke) neupravičeno podaljšal zakonski rok za vložitev izrednega pravnega sredstva; zakonski roki pa so nepodaljšljivi.(3)

8. Navedeno velja tudi v tem primeru. Zato prvotnih laičnih vlog tožnikov sodišče ne more upoštevati, saj zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti vlogi nista mogli imeti nobenega učinka. Relevantna je šele vloga, vložena po pooblaščenki odvetnici, ta pa je bila vložena šele 25. 7. 2005. Glede na to se izkaže, da je tožba na razveljavitev sodne poravnave prepozna, saj je do vložitve te vloge v vsakem primeru že potekel trimesečni subjektivni rok iz prvega odstavka 393. člena ZPP, tudi če se upošteva trditve tožnikov v tožbi, da sta za zmoto izvedela v januarju 2005 ali trditve v reviziji, da sta za zmoto izvedela 14. 12. 2004. Gre za prekluzivni procesni rok, zato sta odločitvi sodišč prve in druge stopnje o zavrženju tožbe pravilni.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnikov na podlagi 378. člena ZPP zavrniti. Ker sodišče o zavrženju tožbe odloči s sklepom, je revizijsko sodišče odločitvi nižjih sodišč obravnavalo po vsebini kot sklepa (čeprav imata izpodbijani odločbi v naslovu zapisano, da gre za sodbi) in tudi samo odločilo s sklepom.

Op. št. (1): Ureditev, po kateri je tožba na razveljavitev sodne poravnave izredno pravno sredstvo in ne tožba v navadnem civilnopravnem sporu, je uvedel ZPP/99. V skladu s pravnim mnenjem VS RS z dne 9. 12. 1999 se nova ureditev uporablja glede sodnih poravnav, ki so bile sklenjene po uveljavitvi ZPP/99, torej tudi v obravnavani zadevi.

Op. št. (2): Galič, A.: Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, str. 382-383. Avtor sicer govori o pomanjkanju postulacijske sposobnosti pri vložitvi revizije, vendar veljajo isti razlogi za vsa izredna pravna sredstva.

Op. št. (3): Sklep II Ips 3/2007 z dne 7. 6. 2007.