Jedro

Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo tam navedenih objektov (parkirišča, ograje in dvojnih kovinskih vrat) na zemljišču s parc. št. 527/10 k. o. ... (1. točka izreka) in v roku dveh mesecev po prejemu odločbe te objekte odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka). Za navedene objekte so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 3. točka izreka), odločeno pa je bilo še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka) in da pritožba zoper odločbe ne zadrži njene izvršitve (6. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je gradbeni inšpektor navedene inšpekcijske ukrepe izrekel na podlagi 152. člena ZGO-1, ker je ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo. Upravni organ je pojasnil, zakaj je parkirišče objekt, za gradnjo katerega bi moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, in da je nelegalna gradnja tudi ograja, čeprav bi po dimenzijah lahko bila uvrščena med enostavne objekte, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj ni v skladu s prostorskim aktom. V zvezi s tem je pojasnil, katere enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi po 14. členu Odloka o prostorskih pogojih Občine Domžale na kmetijskih zemljiščih, kakršno je tudi obravnavano, in ugotovil, da ne gre za tako gradnjo.

Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je za izvajanje Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) po določbah 106. člena in naslednjih tega zakona pristojen kmetijski inšpektor in da je zato izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ. Zato naj bi šlo za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Določitev pristojnosti gradbenega inšpektorja v 106. členu naj ne bi pomenila, da je gradbeni inšpektor izključno pristojen za izvajanje nadzora na kmetijskem zemljišču. V zvezi s tem se sklicuje na prepoved prevzema pristojnosti iz 18. člena ZUP. Sodišču predlaga, naj odpravi odločbi upravnih organov prve in druge stopnje in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, v katerem naj ta dopolni ugotovitveni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevano zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev materialnega prava, tožnik ne navaja. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka iz 1. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je izpodbijano odločbo izdal gradbeni inšpektor, pa je po presoji sodišča neutemeljen.

Izpodbijana odločba se nanaša na gradbene objekte, ki ustrezajo opredelitvama stavbe in gradbenega inženirskega objekta iz točke 1.1. in točke 1.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Prvostopenjski upravni organ pojasnjuje tudi, med kakšno vrsto objektov so ti objekti uvrščeni po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki je veljala v času gradnje, in po veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Glede na navedbe v obrazložitvi je eden izmed bistvenih razlogov za izdajo tako izpodbijane, kot tudi drugostopenjske odločbe ugotovitev, da so obravnavani objekti postavljeni brez gradbenega dovoljenja in v nasprotju s prostorskimi akti oziroma predpisi s področja gradbeništva. To pomeni, da so bili objekti obravnavani kot nelegalne gradnje iz točke 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Po 145. členu ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti (med drugim) ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu in ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi. Tudi odstranitev objekta je po izrecni določbi 152. člena ZGO-1 inšpekcijski ukrep, ki ga odredi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje.

ZGO-1 torej tako za nadzor nad pravnim statusom gradnje (oziroma nad legalnostjo objektov), kot tudi za odreditev odstranitve nelegalnih gradenj, izrecno določa pristojnost gradbenih inšpektorjev, za katere predpisuje tudi posebne pogoje (144. člen ZGO-1). V primerjavi s pooblastili in pristojnostmi kmetijskih inšpektorjev, ki jih določa 107. člen ZKZ, gre pri tem za specialno ureditev, saj 106. ZKZ določa pristojnost za nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Nedovoljena gradnja sicer lahko pomeni tudi nezakonito rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa gre pri tem za specifičen primer, ki je posebej urejen v matičnem zakonu, torej ZGO-1. Povedano drugače: glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih (enako sodišče tudi v sodbi I U 1243/2011 z dne 22. 6. 2012).

Ker je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.