Jedro

Dejstvo, da so bili prejemniku brezplačne pravne pomoči dohodki oziroma premoženje v postopku, v zvezi s katerim je prejel brezplačno pravno pomoč, prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje tudi dejansko prejel.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep RS, Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 765/2007-15 z dne 10. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP) odločil, da je dolžna tožnica Republiki Sloveniji povrniti 983,18 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in sicer v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Organa za BPP št. Bpp 765/2007-2 z dne 26. 10. 2007, upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave tožbe, vseh potrebnih pripravljalnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v pravdnem postopku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper A.A., ki se je vodil pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. III P 948/2007. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana B.B., odvetniku iz Maribora. V navedenem pravdnem postopku je bila pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod št. III P 948/2007, dne 15. 10. 2010 izdana sodba, ki je postala pravnomočna in izvršljiva (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 425/2011 z dne 31. 5. 2011), na podlagi katere je A.A. kot tožena stranka dolžan plačati tožnici kot upravičenki 2.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2007 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. Glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. List RS št. 48/01, 50/04 in 23/08) je zato upravičenka zaradi pridobitve premoženja dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetniku B.B. v navedeni višini 983,18 EUR. Če upravičenka dolga ne bo poravnala, bo sodišče dolžni znesek prisilno izterjalo po uradni dolžnosti.

Tožnica v laično napisani tožbi smiselno navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja, ker ni res, da je pridobila kakšno premoženje ampak obratno, nikakršnega premoženja ni dobila. Navedenega zneska ne more plačati, saj je že itak v hudi finančni stiski. Že več let je prejemnica socialne pomoči. Zahtevani znesek sodnih stroškov bi moral plačati toženec A.A., saj je s tožbo zoper njega uspela. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnica v sicer zelo laično napisani tožbi navaja, da ni dobila nikakršnega premoženja. To njeno navedbo sodišče šteje kot ugovor, da ji sicer pravnomočno dosojena odškodnina v višini 2.550,00 EUR s strani zavezanca (toženca) še ni bila izplačana. Niti iz izpodbijanega sklepa, niti iz predloženih spisov zadeve, niti iz odgovora na tožbo, pa utemeljenost ali neutemeljenost tega tožbenega ugovora ni razvidna.

Iz navedene sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P 948/2007, dne 15. 10. 2010, v zvezi s katero je tožnica prejela BPP, izhaja, da je tožnica v svojem zahtevku za odškodnino (zaradi toženčevega nasilja) uspela v višini 2.550,00 EUR, kar predstavlja njen 41,1 % uspeh v pravdi, medtem ko je bila v presežku svojega odškodninskega zahtevka v višini 6.200,00 EUR neuspešna (kar predstavlja 58,9 %, njen odškodninski zahtevek je bil v tem delu zavrnjen). V navedenem deležu 58,9 % je bil torej uspešen toženec. Po medsebojnem pobotu stroškovnih zahtevkov oz. dosojenih stroškov (kjer je sodišče tožnici priznalo stroške v višini 1828 odvetniških točk oz. 1.006,86 EUR, tožencu pa 1374 odvetniški točk oz. 792,48 EUR) in glede na naveden uspeh v pravdi (tožnica 41,1 %, toženec 58,9 %), mora tožnica tožencu iz naslova stroškov postopka plačati 52,95 EUR, od toženca pa torej iz naslova stroškov postopka ni upravičena terjati ničesar. Zato mora tožnica stroške prejete BPP, pod pogoji iz 48. člena ZBPP, sama vrniti državi.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 48. členu ZBPP določeno, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v primeru, če je v postopku (v zvezi s katerim je pridobil brezplačno pravno pomoč) v celoti ali delno uspel, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Zakon torej v citirani določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP določa dva kumulativna pogoja, ki morata biti izpolnjena zato, da nastopi upravičenčeva obveznost do povrnitve stroškov prejete BPP: da je v postopku uspel ( delno ali v celoti) in da je s tem pridobil premoženje oziroma (ali) dohodke. To pa pomeni tudi, da mora biti v postopku izkazan dejanski prejem dohodkov oziroma premoženja. Zgolj dejstvo, da so mu bili dohodki oziroma premoženja prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje (v tem primeru odškodnino) tudi dejansko prejel (drugi pogoj).

V oporo navedenemu pravnemu stališču se sodišče sklicuje na sodbo tukajšnjega sodišča št. II U 312/2010-5 z dne 22. 9. 2010, kjer je v obrazložitvi med drugim navedeno, da je na podlagi določbe 48. člena ZBPP upravičenec dolžan povrniti izplačane stroške brezplačne pravne pomoči le, če sta kumulativno izpolnjena oba v zakonu navedena pogoja, da je uspel v postopku in da je pridobil premoženje ali dohodek.

V obravnavani zadevi se Organ za BPP sklicuje na že navedeno pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P 948/2007, dne 15. 10. 2010, po kateri je toženec dolžan plačati tožnici iz naslova odškodnine 2.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ta sodba torej dokazuje tožničin delen uspeh v postopku (41,1 %) in njeno izvršljivo pravico do dosojene odškodnine. Dejanskega prejema dosojene odškodnine pa ta sodba ne dokazuje. Organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni pojasnil oz. utemeljil, na podlagi katerih dejstev in okoliščin je ugotovil, da je tožnica dosojen znesek res prejela. To ni razvidno niti iz predloženih spisov zadeve, niti tega Organ za BPP ni pojasnil v odgovoru na tožbo. Zato mora sodišče ugotoviti, da drugi naveden zakonski pogoj (dejanska pridobitev premoženja) v zadevi ni izkazan.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, zato ji je ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št 105/06, 62/10). V ponovnem postopku bo moral organ za brezplačno pravno pomoč ugotoviti, ali je tožnica prisojeno odškodnino tudi dejansko prejela. Le v tem primeru je podana ustrezna pravna podlaga za izdajo sklepa o vrnitvi prejete brezplačne pravne pomoči na podlagi določb prvega odstavka 48. člena ZBPP.

O tožničini vlogi za taksno oprostitev sodišče ni posebej odločalo, ker tožnica v obravnavanem primeru ni zavezana k plačilu sodnih taks glede na določbe četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. list RS, št. 37/08, 97/10).