Jedro

Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, in če v takem primeru sodišče šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela, do kršitve pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS, ne more priti.

Ni dopustna nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu ZPP, če te nastopajo v pravdi kot nasprotnik naslovnika.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ugovor pravne in procesne narave po svoji vsebini predstavlja tudi pritožbo zoper sodbo, kar izhaja iz vsebine te vloge. Ker navedene vloge ni obravnavalo kot pritožbo, je sklep, s katerim je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe zavrnilo, preuranjen.

Izrek

I. Pritožba prve toženke zoper sklep z dne 15. 3. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje njeni pritožbo in obrazložitev pritožbe, vloženi dne 2. 2. 2017, zavrglo, se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi prve toženke zoper sklep z dne 15. 3. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe opr. št. P 3116/2010 - I z dne 12. 5. 2013, se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanima sklepoma, izdanima 15. 3. 2018, pritožbo in obrazložitev pritožbe prve toženke zoper sodbo P 3116/2010 - I z dne 12. 5. 2013 zavrglo, predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe P 3116/2010 - I z dne 12. 5. 2015 pa zavrnilo.

2. Zoper sklep o zavrženju pritožbe in obrazložitve pritožbe se prva toženka pritožuje iz razlogov, ker vsebinsko ni v skladu s procesnim pravom in njeno pravico do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS. Navaja, da je prvič izvedela, da je udeleženka tega postopka takrat, ko je od FURS dobila opomin za plačilo sodne takse, takrat se je tudi dokopala do sodbe P 3116/2010, ki ji jo je drugi toženec dal na vpogled, in na podlagi tega napisala pritožbo z dne 13. 10. 2015 s prilogami na straneh od 1 do 19. Pritožbo je pisala več dni in se ne spomni, ali jo je priložila ugovoru pravne in procesne narave, ali jo je poslala samostojno. Ker je bila s sodbo dejansko seznanjena nekje v sredini oktobra 2015, formalno pa ji sploh ni bila vročena, je obrazložitev v sklepu, da ji je bila sodba vročena na dan 14. 6. 2013, zmotna, zato je v nadaljevanju zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da je bila njena pritožba prepozna. Opozarja, da ji ni bilo vročeno nobeno sodno pisanje ter da drugi toženec v postopku prav tako nastopa kot tožena stranka in ima drugačen pravni interes. Prva toženka je bila dalj časa odsotna, ker ima v najemu planinsko kočo na V. Da sodišču ni uspelo, da ji osebno vroči vsaj eno sodno pisanje, je primer posebne vrste. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in njeno pritožbo obravnava, predhodno, da ji sodbo v tej zadevi sploh vroči. 3. Zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, se prva toženka pritožuje po svojem pooblaščencu in prereka veljavnost vročitve sodbe po družinskem članu, to je drugemu tožencu, saj sta bila v slabih odnosih in je slednji o sodbi ni obvestil. Navaja tudi, da nikoli ni podpisala pritožbe zoper sodbo. Predlaga zaslišanje tožencev in postavitev izvedenca grafologa.

4. Pritožba prve toženke zoper sklep o zavrženju pritožbe in dopolnitve pritožbe ni utemeljena, pritožba o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe pa je utemeljena.

5. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče sodbo z dne 12. 5. 2013, s katero je meritorno odločilo v tej zadevi, vročilo tožniku po pooblaščencu 31. 5. 2013, tožencema pa tako, da jo je drugemu tožencu 14. 6. 2013 vročilo z osebno vročitvijo, prvi toženki pa istega dne z nadomestno vročitvijo. Zanjo je sodbo prevzel drugi toženec, njen mož, kot družinski član, predhodno pa ji je bilo 31. 5. 2013 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, kot vse izhaja iz vročilnic (list. št. 164 sodnega spisa). Pritožbena navedba, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, zato ne drži. 6. Nadaljnji podatki sodnega spisa izkazujejo, da je prva toženka 19. 10. 2015 podala ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 3116/2010 in zahtevo za vrnitev v prvotno stanje zaradi kršitev ustavnih jamstev in človekovih pravic (list. št. 291 in nasl. sodnega spisa). Vloga je datirana na 15. 10. 2015, v njej pa je obrazložila, da je te dni od FURS prejela opomin za plačilo sodne takse v tem pravdnem postopku, za katerega prvič sliši in je tekel zoper njo brez njene vednosti. Zaradi nezakonitega ravnanja sodišča, saj ji ni vročilo nobenega pisanja in nobenega vabila, nobenega sklepa, odločbe ali sodbe, so ji bile kršene pravice do enakega varstva v postopku po 22. členu Ustave RS. Prva toženka je v pritožbi zoper sklep z dne 2. 2. 2017 (list. št. 344 in nasl. sodnega spisa) ponovno zatrdila, da v postopku ni sodelovala, ker z njim ni bila seznanjena, vročene ji niso bile nobene listine, niti odločbe, ter je navedla, da ji sodba vse do 13. 10. 2015 dejansko nikoli ni bila vročena, zato pritožbeni rok ni mogel začeti teči. Ko se je z njo seznanila, je napisala pritožbo z dne 13. 10. 2015 s prilogo (prilogi B 69 in B 72). Tudi v navedenih listinah prva toženka trdi, da o postopku ni vedela ničesar, ter da ji drugi toženec ni izročil nobenih listin. V pritožbi zoper tu izpodbijani sklep pritožnica navaja, da se je po obvestilu FURS prvič dokopala do sodbe, ki je bila izdana v tem postopku. To je bilo v sredini oktobra 2015. 7. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa stroge formalne pogoje vročanja. Vendar te formalnosti niso same sebi namen. Pomembno je dejstvo, da je bil naslovnik s pisanjem dejansko seznanjen. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, in če v takem primeru sodišče šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela, do kršitve pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS, ne more priti.2 V 140. členu ZPP je določena nadomestna vročitev, ki jo je sodišče pri vročitvi sodbe prvi toženki uporabilo tako, da je sodbo vročilo odraslemu članu gospodinjstva, to je drugemu tožencu, ki jo je sprejel. Ker je upravičen razlog za nadomestne vročitve v tem, da je realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika, je razumljivo, da ni dopustno, da se tovrstna vročitev opravi preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku, ali da bo sodno pošiljko nepooblaščeno odprla. Zato ni dopustna nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu ZPP, če te nastopajo v pravdi kot nasprotnik naslovnika.3 Pravni standard nasprotnika mora vsakem posameznem primeru določiti sodišče. V obravnavani zadevi sta toženca s sodbo solidarno zavezana na plačilo visokega denarnega zneska, kar pomeni, da so njuni interesi lahko nasprotni, saj bo po plačilu ali izterjavi zoper enega od njiju, drug v celoti prost svoje obveznosti. Na nasprotje interesov opozarja prva toženka v pritožbi. Ker sodišče prve stopnje okoliščin vročitve v navedeni smeri ni raziskalo, čeprav je ob izdaji izpodbijanih sklepov ugovore prve toženke že imelo, je ugotovitev, da ji je bila sodba vročena 14. 6. 2013 z nadomestno vročitvijo, vsaj preuranjena, če ne zmotna.

8. A ker prva toženka v pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče njeni pritožbi zavrglo, izrecno zatrjuje, da je bila s sodbo seznanjena v sredini oktobra 2015, je pritožba z dne 13. 10. 2015 z dopolnitvijo z dne 12. 10. 2015 (prilogi B 69 in B 72) prepozna, saj iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je pritožnica ti listini predložila sodišču 2. 2. 2017 (list. št. 344 sodnega spisa). Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je pritožbo in obrazložitev pritožbe prve toženke zavrglo, je zato pravilen, saj je pritožba z dopolnitvijo prepozna v obeh primerih, torej če gre šteti, da je sodbo prejela 14. 6. 2013, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ali v sredini oktobra 2015, kot zatrjuje sama.

9. Ugovor pravne in procesne narave prve toženke z dne 15. 10. 2015, vložen v sodni spis 19. 10. 2015, je sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, po navodilu pritožbenega sodišča (dopis z dne 5. 1. 2018, list. št. 379 sodnega spisa) pa tudi kot predlog za obnovo postopka, katerega je s sklepom 15. 3. 2018 zavrglo kot prepoznega in nedopustnega (list. št. 385 in nasl. sodnega spisa). A je sodišče prve stopnje spregledalo, da ugovor pravne in procesne narave po svoji vsebini predstavlja tudi pritožbo zoper sodbo z dne 12. 5. 2013, kar izhaja iz vsebine te vloge. Ker navedene vloge ni obravnavalo kot pritožbo, je sklep, s katerim je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 12. 5. 2013 zavrnilo, preuranjen in ga je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugovor pravne in procesne narave prve toženke šteti kot pritožbo zoper sodbo ter izpeljati pritožbeni postopek, ki je obvezen na prvi stopnji. Pri ugotavljanju pravočasnosti pritožbe bo moralo upoštevati zgoraj navedeno sodno prakso glede vročanja in dejstvi, da je prva toženka zatrjevala, da ji pred sredino oktobra 2015 drugi toženec sodbe nikoli ni vročil, kot tudi, da imata v postopku nasprotne interese, ter da je podala dokazna predloga, to je zaslišanje obeh tožencev, kar je ponovila v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrnilo (360. člen ZPP).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, Up 554/2010, primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča RS Up 2380/07, sklep VS RS III Ips 189/2011, odločbe VSL sklep I Ip 2149/2017, sklep III Ip 2118/2016, sodba I Cp 1155/2016, sodba I Cp 3981/2010 in sklep III Cp 3062/2010, VSC sklep I P 285/2011 in VDS sodba in sklep Pdp 1221/2004. 2 Komentar A. Galič k 140. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Lojze Ude in ostali, prva knjiga, GV Založba, 2005.