Jedro

Za tožnika je sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti niti, da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS po uradni dolžnosti tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015, in sicer od parc. št. 283/14 in 354/1 k.o. ... v skupnem znesku 103,49 EUR. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na določbe 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo (v nadaljevanju Odlok). V skladu s 404. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ izda odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občina.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo ter se pri tem sklicevala na pravne podlage, ki jih je že uporabil prvostopni davčni organ. V zvezi s pritožbenim ugovorom glede komunalne opremljenosti nezazidanega stavbnega zemljišča na parc. 354/1 k.o. ... pa je pojasnila, da so po določbi 218.b člena ZGO-1 in prvega odstavka 3. člena Odloka nezazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, za katere je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 pa se šteje, da je za navedena zemljišča zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če je za njih možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektro energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje in da je možno zagotoviti odvoz odpadkov. Zaradi navedenega je neutemeljen pritožbeni ugovor, da sporno zemljišče, ki je v naravi njiva, nima vode, elektrike in druge komunalne infrastrukture. Ker se v primeru, če je v prostorskem aktu zemljišče opredeljeno kot zazidljivo, šteje, da je za zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto, je tudi neutemeljen pritožbeni ugovor, da nima dostopa do javne ceste. Prav tako je iz potrdila Občine Kidričevo z dne 19. 10. 2015 razvidno, da je za parc. št. 354/1 k.o. ... možen cestni priključek na javno pot JP 665 411 ... V obravnavanem primeru tudi ni relevantno, da se sporna parcela 354/1 priključuje na javno cesto preko parc. št. 356/2, saj je lastnik navedene parcele tudi tožnik.

3. Tožnik v tožbi ugovarja odmeri nadomestila le za parc. št. 354/1 k.o. ... in to glede možnosti dostopa do javne ceste. Potrdilo Občine Kidričevo, ki ga je ta izdala glede cestnega priključka, ni odraz dejanskega stanja na terenu, saj parc. št. 354/1 nima možnosti ureditve priključka na javno cesto, ker je zemljišče parc. št. 34/1 k.o. ... zazidano. Parc. št. 356/2 je sicer v lasti tožnika, vendar tudi s te parcele ni možna navezava na javno cesto, ker parcela meji na zemljišča v privatni lasti, ne pa na kategorizirano javno cesto. Predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da ponovno preuči možnost priključka na javno cesto. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo odločbe v izpodbijanem delu.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet spora se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 in sicer od nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 354/1 k.o. ..., ki je v lasti tožnika.

7. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki se odmerja na podlagi 404. člena ZDavP-2, v skladu s katerim izda davčni organ odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti. Odločba se izda na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke veljavne na dan 1. januarja leta za katerega se določa nadomestilo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o stavbnih zemljiščih, Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov.

8. V skladu z določbo tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 za nezazidana stavbna zemljišča za potrebe postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Nadalje je v 2. alinei prvega odstavka 218.b člena istega zakona določeno, da so kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Na podlagi četrtega odstavka istega člena (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006) pa se šteje, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem leži parcela, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. 9. Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se torej šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Za tožnika je v obravnavanem primeru v tožbi sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste za parc. št. 354/1. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno pa ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti, niti da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ne glede na navedeno pa so v konkretnem primeru, tudi po tožnikovih navedbah, parcele, preko katerih je možno urediti dostopno pot, v tožnikovi lasti.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).