Jedro

Zaradi spremembe strukture kupcev je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja potreb pri delu, ki ga je opravljal tožnik (tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjše prepakirne enote, kar je predstavljalo temeljni del nalog tožnika na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec). Del tožnikovih nalog, ki je še ostal, pa sta prevzela tožnikova sodelavca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je zato izpodbijana odpoved zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 9. 2014 in glede obveznosti tožene stranke, da tožnika pozove nazaj na delo. Poleg tega je zavrnilo tudi del njegovega tožbenega zahtevka, da ga je dolžna tožena stranka za čas od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do poziva na delo prijaviti v obvezno zavarovanje, mu obračunati plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, od te plače plačati davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila. V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen zavrnilni del in zoper odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, se iz pritožbenega razloga, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, smiselno pa tudi zaradi bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni tako, da ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni predložila nobenih listin o tem, za koliko naj bi točno upadla prodaja blaga, čeprav je bilo dokazno breme na njej. Tožnik je trdil, da upada prometa pri toženi stranki ni bilo, zato ni jasno, zakaj sodišče ni verjelo njemu, temveč je poklonilo vero zakonitemu zastopniku tožene stranke in prokuristki tožene stranke. Iz zvočnega prepisa zaslišanja tožnika ne izhaja, da naj bi tudi on povedal, da so mu že pred letnim dopustom omenili redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dela tožnika in A.A. so se prekrivala (glede na dejansko delo) do 90 %. Tožnik ni komuniciral s strankami v tujem jeziku, A.A. pa je to storila le približno 10 - krat. Bistvena in najbolj obsežna dela, ki sta jih opravljala tožnik in A.A., so bila enaka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti v pritožbi smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v drugem odstavku 350. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnih razlogov, zakonita, zato je njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga. Zaradi spremembe strukture kupcev je prišlo do zmanjšanja potreb pri delu, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki (tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjše prepakirne enote, kar je predstavljalo temeljni del nalog tožnika na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec). Ugotovilo je, da je v drugi polovici leta 2013 in v začetku leta 2014 zaradi spremembe v načinu dela pri toženi stranki prišlo do potrebe po zaposlitvi delavca na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec. Zato sta tožnik in tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za to delovno mesto. Projekt prodaje embalaže na drobno oziroma v manjših količinah se je pri toženi stranki najprej dobro razvijal, zaradi spremembe strukture kupcev oziroma načina prodaje pa se je zmanjšala potreba po tehtanju, pakiranju in izdajanju blaga v manjših prepakirnih enotah, posledično pa se je zmanjšal obseg tožnikovega osnovnega dela. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta del tožnikovih nalog, ki je še ostal, prevzela B.B. in C.C. Te ugotovitve sodišča prve stopnje pa tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je dejansko obstajal utemeljen poslovni razlog za podajo izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, da tožena stranka utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni uspela dokazati, ker ni predložila listin o tem, za koliko naj bi se točno zmanjšala prodaja blaga, čeprav je bilo dokazno breme na njej. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju zgoraj opisanega poslovnega razloga utemeljilo z izpovedbama zakonitega zastopnika tožene stranke in prokuristke tožene stranke. Tožnik je sicer zatrjeval, da do zmanjšanja obsega dela ni prišlo, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov, predvsem podrobnih izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke in prokuristke tožene stranke utemeljeno zaključilo, da je pri toženi stranki dejansko prišlo do upada prodaje blaga zaradi spremembe strukture kupcev in da je posledično prenehala potreba po tožnikovem delu iz pogodbe o zaposlitvi. Kot je bilo že ugotovljeno, je tožnik pri toženi stranki sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnik - prodajalec, v opis njegovih del in nalog pa je spadalo tudi tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjših prepakiranih enotah, upad tega dela pa je bil ugotovljen v dokaznem postopku. Neutemeljena je pritožbena navedba tožnika, da tožena stranka utemeljenega poslovnega razloga ni dokazala zato, ker ni predložila listin, iz katerih bi točno izhajal upad prodaje blaga. Tožena stranka je lahko dejstva v zvezi z obstojem zatrjevanega poslovnega razloga dokazovala tudi z drugimi dokazi (izpovedba zakonitega zastopnika tožene stranke in prokuristke tožene stranke). Glede na navedeno tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem poslovnega razloga, ki je bil podlaga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožnika, s katerim smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato, ker naj iz zvočnega prepisa ne izhaja, da naj bi tudi tožnik povedal, da so mu že pred koriščenjem letnega dopusta pri toženi stranki omenili možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik na vprašanje, zakaj trdi, da je bil dejanski razlog za odpoved ta, da je bil v bolniškem staležu, odgovoril, da zato, ker njegove odpovedi ni noben planiral in da mu je bila ta odpoved omenjena pred dopustom (list. št. 46). Glede na navedeno je imelo sodišče prve stopnje podlago za ugotovitev, da je tudi iz tožnikove izpovedbe razvidno, da so mu pri toženi stranki redno odpoved omenili že pred nastopom rednega dopusta, ki ga je sicer koristil pred nastopom bolniškega staleža. 9. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da delavka A.A., ki se je pri toženi stranki zaposlila 8. 9. 2014, ni opravljala enakega dela, kot ga je opravljal tožnik, dokler mu ni delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A.A. je sklenila pogodbo o zaposlitvi za povsem drugo delovno mesto, saj je bila njena pogodba o zaposlitvi sklenjena za delovno mesto tajnica/poslovna sekretarka (B8) z drugačnim opisom del in nalog od tožnikovih. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožena stranka A.A. zaposlila z namenom, da B.B. in C.C. razbremeni na področju administrativnega dela, pisarniškega poslovanja, tajniških opravil in predvsem operativnega komuniciranja s kupci in dobavitelji v tujini (B.B. in C.C. sta prevzela del opravil tožnika), medtem ko je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki za delovno mesto skladiščnik - prodajalec. Obseg delovnih nalog tožnika in A.A. se je razlikoval (kar je v 16. točki obrazložitve pojasnilo sodišče prve stopnje) tožnik in A.A. sta delala na dveh različnih delovnih mestih z različnimi delovnimi nalogami (tudi glede dejanskega opravljanja dela, razen v izjemnih primerih in v manjšem obsegu), po tožnikovem odhodu pa A.A. ni prevzela njegovih nalog (navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje obrazložilo v točkah 17, 18 in 19 obrazložitve izpodbijane sodbe, tako da se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te ugotovitve prvostopenjskega sodišča le sklicuje). Tako ne držijo tožnikove pritožbene navedbe, da je A.A. dejansko nadomestila tožnika pri toženi stranki in da zato ni bil podan utemeljen razlog za redno odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ker je ugotovilo, da ta redna odpoved tudi ni bila posledica bolniškega staleža tožnika v obdobju od 8. 9. 2014 do 21. 9. 2014, je utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.

11. Ker nista bila podana niti s pritožbo uveljavljena pritožbena razloga in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče o stroških odgovora na pritožbo tožene stranke ni odločalo, ker niso bili priglašeni.