Jedro

V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pokojnem tudi nepremičnine v k.o. Y, razglasilo za zakonite dediče zapustnikovi vnukinji J. K. do 1/4 naknadno ugotovljenega premoženja, vnukinjo I. K. do 1/2 zapuščine ter pravnuka U. in Ž. V., vsakega do 1/8 naknadno ugotovljenega premoženja. Ugotovilo je tudi, da je dedinja J. K. svoj zakoniti dedni delež odstopila sodedinji I. K., ki je postala upravičena do 3/4 zapuščine.

2.Zoper sklep se pritožuje dedinja I. K., ki navaja, da so bile pokojni M. V. parcele, ki so predmet tega postopka znane, saj v naravi predstavljajo zaokroženo celoto. Ni pa ji bilo znano, da so nepremičnine sestavljene iz večih parcel. Ne gre za naknadno najdeno premoženje, ampak za nevednost, da je bilo tedaj znano premoženje sestavljeno iz večih parcelnih številk. Če je bila hiša predmet dedovanja, parcele, na katerih hiša stoji, pa niso bile povzete v sklepu o dedovanju, je edina logična razlaga, da dediči niso vedeli, da domačija v naravi obsega več parcel. Zato je edino možno, da je imela M. ob odstopu njenega dednega dela zapuščine sestri v mislih celotno domačijo. Navaja, da je glede na voljo pokojne M., edina dedinja. Glede parc. št. A k.o. Z pa pojasnjuje, da je to parcelo M. dobila, ko je bila še mladoletna in je bila zato prepisana na očeta J. S.. Med sorodstvom pa se ta parcela ni tretirala kot lastnina J. S., ampak kot lastnina M.. Ta parcela se tudi nahaja povsem nekje drugje. V tej zadevi torej ne gre za naknadno najdeno premoženje, ampak za to, da dediči niso vedeli, da je tedaj njim v naravi znano premoženje sestavljeno iz večih parcelnih številk.

3.Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je skladno z določbo prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju (1) ter drugim odstavkom 136. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o naknadno najdenem premoženju na podlagi pred tem izdanega sklepa o dedovanju, ne da bi pri tem upoštevalo tudi dedni dogovor med dediči o razdelitvi zapuščine. Pri tem je pravilno upoštevalo, da sta bili ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju zapustničini hčerki že pokojni in je zato njuna dedna deleža razdelilo med ostale zakonite dediče. Za dediče dodatno najdenega premoženja je tako proglasilo zapustnikovi vnukinji J. K. in I. K. ter zapustnikova pravnuka U. in Ž. V.. Ker pa je dedinja J. K. svoj zakoniti delež odstopila sodedinji I. K., je ta postala upravičena do 3/4 zapuščine, zapustnikova pravnuka U. in Ž. V. pa vsak do 1/8 zapuščine. Sodišču prve stopnje kršitve v tem delu ni mogoče očitati.

6.Smisel pritožbe je v tem, da nepremičnine, ki se nahajajo vse v k.o. Y, ne predstavljajo naknadno najdenega premoženja, ampak gre za premoženje, ki je bilo dedičem takrat v naravi znano, niso pa vedeli, da gre za več parcelnih številk in zato to premoženje v prvotnem sklepu o dedovanju ni bilo zajeto. V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD, se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo. Pritožnica sama je predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin, vpisanih v vl. št. E k.o. Y. O teh nepremičninah s prvotnim sklepom o dedovanju ni bilo odločeno. Gre torej za novo premoženje, ki spremeni obseg zapuščine in o katerem še ni bilo odločeno. Sodišče ne more poseči v že pravnomočen sklep o dedovanju glede obsega zapuščine, pač pa lahko skladno z 221. členom z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo. Pritožnica trdi, da je pokojna M. V. imela ob odstopu njenega dela zapuščine sestri, v mislih celotno domačijo, torej tudi nepremičnine, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je pok. M. V. v postopku dedovanju po svojem očetu želela prejeti le določen del zapuščine, glede določenega dela zapuščine, pa je izrazila voljo o odstopu dednega deleža svoji sestri, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je svojo voljo o odstopu dednega deleža lahko izrazila le glede premoženja, ki je bilo znano (in o katerem se je odločalo) v času izdaje sklepa o dedovanju. Glede naknadno ugotovljenega premoženja pa ne.

7.Pritožbene trditve, ki se nanašajo na dodatni sklep o dedovanju z dne 7.6.2004 in se nanašajo na parc. št. A k.o. Z, so za odločanje glede dodatnega sklepa o dedovanju za nepremičnine, ki se nahajajo v k.o. Y, nerelevantne. Dodatni sklep o dedovanju z dne 7.6.2004 je že pravnomočen in se nanaša na drugo nepremičnino, v njem pa sodišče sicer ni upoštevalo načelnega pravnega mnenja (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO 15.4.1970, stran 227).

8.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1)Ur. list SRS, št. 17/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD