Jedro

Tožnik trditvene podlage za neznatno škodo ni ponudil. V trditveni podlagi bi moral navajati okoliščine, ki bi izkazovale za verjetno, da toženca z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Zgolj s pavšalno, neobrazloženo navedbo, temu pogoju ni zadostil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu P 368/2013 z dne 13.1.2014. 2. Zoper sklep se pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožencev ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, vse s stroškovno posledico. Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje obstoja lastninske pravice na dveh vozilih – traktorju in traktorskem priklopniku ni določno opredelil terjatve v zavarovanje katere predlaga izdajo začasne odredbe. Kljub ustreznemu opozorilu tožencev v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, sodišče v izpodbijanem sklepu ni ponudilo obrazložitve, zakaj je nesklepčna tožbena zahtevka (ugotovitveni in dajatveni zahtevek) štelo za verjetno izkazana. Zmotno je stališče sklepa, da je tožnik obstoj lastninske pravice na kmetijskih strojih izkazal z listinskimi dokazi, saj s Sporazumom z dne 10.12.2003 prvi toženec lastninske pravice ni prenesel na tožnika. Tega tudi ne bi mogel storiti, saj so skupno premoženje obeh tožencev, v času sklenitve predmetnega sporazuma pa niti še niso obstajali. Že v ugovoru zoper izdano začasno odredbo sta toženca izkazanosti lastninske pravice na vtoževanih kmetijskih strojih nasprotovala. Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu ni ponudilo ustreznih razlogov na relevantne ugovorne navedbe tožencev, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Podan pa tudi ni pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Za razliko od razlogov sklepa o izdaji začasne odredbe, ko je nepravilno ugotavljalo celo izkazanost potrebe po preprečitvi nenadomestljive škode, je v izpodbijanem sklepu ocenilo, da je podan pogoj po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ( da prvi toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bo utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku). Tožnik izkazanosti predmetnega pogoja ni niti zatrjeval, sicer pa so ugotovitve sklepa tudi napačne. Ne navaja katere stroje naj bi tožnik potreboval in ne upošteva, da tožnik toženčevih strojev ne potrebuje, saj ima v lasti svoj traktor znamke John Deer, letnik 2008 in traktorsko prikolico. Tožniku ne more nastati nikakršna škoda, ki pa lahko nastane tožencema, ki sta glede na pretekla ravnanja tožnika prepričana, da jih bo odpeljal, odtujil ali pa poškodoval. Izdana začasna odredba je tudi neprimerna in v nasprotju z veljavnimi materialnopravnimi pravili. Sklep ne pojasni, zakaj in v zavarovanje česa je v začasni odredbi izreklo tudi to, da naj prvi toženec tožniku omogoči uporabo spornih vozil in zakaj mu je v nasprotju z določbami ZIZ zagrozilo z denarno kaznijo v znesku 2.000,00 EUR, ki je tudi nesorazmerna. Vse stroje ima v posesti tožnik in jih posledično toženca ne moreta niti odsvojiti niti obremeniti. Sodišče prve stopnje je izdalo nesmiselno in nedopustno regulacijsko odredbo, na podlagi katere je tožniku v naprej priznalo pravico do uporabe strojev, na drugi strani pa tožencema onemogočilo njihovo uporabo in jima prepovedalo tudi uveljavljanje drugih upravičenj, ki izvirajo iz njune lastninske pravice.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje obstoj pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ (podan mora biti hkrati z obstojem pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ) ugotavljalo mimo trditvene podlage tožnika. Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe obstoj tega pogoja utemeljeval le z navedbo, „da toženec z registracijo vozil ne bo utrpel nobene škode“ (VII. točka tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe). Sodišče prve stopnje v sklepu o izdaji začasne odredbe (1) (o ugovoru zoper njega je odločeno s sedaj izpodbijanim sklepom) sicer navaja, da je tožnik glede obstoja pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ podal le zelo skopotrditveno podlago, ugotavlja pa, da je pogoj vendarle podan. Oceni, da bi v primeru neizdaje začasne odredbe tožniku nastala nenadomestljiva škoda in da toženca z izdajo začasne odredbe ne bosta utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe lahko nastale tožniku (ugotavlja torej obstoj predpostavke iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ), ki ju tožnik ni zatrjeval (zatrjeval je obstoj predpostavke iz tretjega odstavka 272. člena ZIZ v povezavi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ). Tudi v izpodbijanem sklepu, kljub temu, da sta toženca že v ugovoru uveljavljala prekoračitev trditvene podlage, je sodišče prve stopnje vztrajalo, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Do ugovornih trditev tožencev, „da tožnik izpolnjenosti teh pogojev v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrdil“ (3. točka), pa se niti ne opredeli.

6. Podana je bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (nepravilna uporaba 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Ugotovljena bistvena kršitev pa ne narekuje razveljavitve odločitve, ker jo lahko odpravi pritožbeno sodišče samo na podlagi pooblastila prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZPP. Tožnik trditvene podlage za neznatno škodo ni ponudil (pogoj drugega odstavka 272. člena ZIZ). V trditveni podlagi bi moral navajati okoliščine, ki bi izkazovale za verjetno, da toženca z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Zgolj s pavšalno, neobrazloženo navedbo, temu pogoju ni zadostil. Ker mora biti poleg verjetnosti terjatve (sklep ugotavlja, da je le ta podana) izpolnjena tudi ena izmed predpostavk drugega ali tretjega odstavka 272. člena ZIZ (glede slednjih tožnik trditvenemu bremenu ni zadostil), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Po povedanem ni pomembno, ali je pravilno stališče sklepa, da je izpolnjena predpostavka prvega odstavka 272. člena ZIZ, to je obstoj verjetnosti terjatve. V izogib morebitnim nepravilnostim v nadaljevanju postopka, pa pritožbeno sodišče pripominja, da soglaša s stališčem pritožnika, da je zavzeto stališče sklepa pravno zmotno. Listinska dokumentacija na katero se sklicuje sklep v oporo stališču, da je tožnik (s stopnjo verjetnosti) izkazal, da je lastnik vtoževanih kmetijskih strojev, ne nudi podlage za tak zaključek. S Sporazumom z dne 10.12.2003 (A2) prvotoženec ni na tožnika prenesel lastninske pravice na kmetijskih strojih (s tožbo uveljavlja pridobitev lastninske pravice na njih), temveč se je tožniku le zavezal predati kmetijsko gospodarstvo (2. točka Sporazuma (2)). Z darilno pogodbo 26.1.2007 in aneksom k njej 26.2.2007 ni bila prenesena lastninska pravica na tožnika na premičninah, temveč le na nepremičninah, kot smiselno priznava tožnik sam(3). Sicer pa prvi toženec, če bi se za resnične izkazale njegove navedbe, da so kmetijski stroji, za katere tožnik trdi, da so njegova last, skupno premoženje (sklep se ne opredeli), ne bi mogel sam veljavno (brez soglasja druge toženke), prenesti lastninske pravice na njih (52. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

8. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov v zvezi z izdajo začasne odredbe odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP).

(1) S sklepom 13.1.2014 je ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe in tožencu naložilo, da poda soglasje za registracijo traktorja in traktorskega priklopnika in tožniku omogoči ponovno uporabo teh vozil, hkrati pa je obema tožencema prepovedalo obremenitev in odtujitev kmetijskih strojev navedenih v 2. točki izreka sklepa.

(2) „P. J. se s tem sporazumom najkasneje v roku 5 let od prejema odločbe o odobritvi sredstev na tretjem razpisu iz programa S. zaveže predati kmetijsko gospodarsko K., njegov sin P. M. pa se v istem roku zaveže to isto kmetijsko gospodarstvo prevzeti in na njem nadaljevati s kmetijsko dejavnostjo.“

(3) Navedbe v II. in III. točki tožbe, da kmetijski stroji v darilni pogodbi niso izrecno zajeti, da pa jih je nemoteno uporabljal in jih uporablja še sedaj in je postal lastnik, ker mu jih je prvi toženec izročil s Sporazumom z dne 10.12.2003.