Jedro

Sodišče mora pri odločanju o ugovoru dolžnika o poplačilu terjatve upoštevati pri ugotavljanju višine terjatve iz naslova zamudnih obresti vsa pravila, ki urejajo višino obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnica in dolžnik nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 17.4.2007 ustavilo.

Zoper naveden sklep se je upnica pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge ter predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču, da o njej ponovno odloči. Upnica meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 je prvostopno sodišče ugotavljalo, ali je bila z zneskom 1.669,00 EUR v celoti poplačana terjatev kot se v predmetnem postopku izterjuje in s tem izkazanost ugovornega razloga po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). O predmetni terjatvi je bilo odločeno dne 28.3.2006, ki je postala pravnomočna dne 28.4.2006. Ugovor prenehanja terjatve bi moral dolžnik kot toženec podati na naroku dne 28.3.2006, saj je takrat ustavna odločba že veljala. Dolžnik je v predmetni zadevi ugovarjal prenehanje terjatve nepravilno in nedvomno v neskladju z 8. tč. 55. čl. ZIZ, saj zaradi opredeljenega očitno ne gre za izkazanost dejstva, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma če je terjatev nastopila na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Dolžnik bi ugovor prenehanja terjatve nedvomno moral in mogel uveljaviti najkasneje na naroku v predmetni zadevi dne 28.3.2006, ustavna odločba tudi ni začela učinkovati po izvršljivosti odločbe. Pritožnik je priglasil tudi stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev, saj je dolžnik svoj dolg v celoti poravnal. Terjatev, ki jo upnica izterjuje, je nastala pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (OZ), zato zakonske zamudne obresti za terjatve nastale pred 1.1.2002 prenehajo teči, če do tega datuma že dosežejo ali presežejo glavnico. Dolžnik je priglasil tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožba, ko navaja, da bi dolžnica ugovor prenehanja terjatve lahko podala že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ker je odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 že veljala, preden se je pravdni postopek zaključil. Dolžnica je v ugovoru zatrjevala dejstvo plačila dolga v celoti, s čemer je zatrjevala ugovorni razlog po 8. tč. I. odst. 55. čl. ZIZ. Pritožbi je sicer pritrditi, da se z ugovorom v izvršilnem postopku lahko uveljavljajo le takšna dejstva, ki so nastala po zaključku glavne obravnave, saj se lahko dejstva, ki so nastala pred tem trenutkom ( torej pred zaključkom zadnje glavne obravnave) uveljavljajo s pravnimi sredstvi v okviru pravdnega postopka in se za to ne morejo uveljavljati ponovno v izvršilnem postopku. Dolžnica je v ugovoru zatrjevala in dokazovala dejstvo plačila dolga, ki ga pa v pravdnem postopku še ni mogla, saj je poplačilo izvršila šele v času teka ugovornega roka (dne 14.5.2007), zaradi česar pritožba neutemeljeno navaja, da bi lahko to dejstvo dolžnica navajala že v pravdnem postopku.

Glede na zatrjevan datum poplačila dolga, ki ga pritožba ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, ali so zapadle, pa neplačane zamudne obresti do 1.1.2002 že dosegle ali presegle glavnico. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o ugovoru dolžnika o poplačilu terjatve upoštevati glede na datum plačila pri ugotavljanju višine terjatve iz naslova zamudnih obresti vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti ( tako odločba Ustavnega sodišča št. Up-227/05 z dne 24.5.2007), tako je moralo upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04, ki je glede teka zamudnih obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002 posegla v določbo čl. 1060 OZ. V skladu z navedeno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, teh ugotovitev pa pritožba ne izpodbija, da je dolžnica dne 14.5.2007 s plačilom 1.669,00 EUR v celoti poravnala izterjevano upničino terjatev in v skladu s III. odst. 58. čl. ZIZ zato utemeljeno ugodilo ugovoru dolžnice.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje ( 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), saj je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbeno uveljavljane kršitve niso podane in tudi ne tiste, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ( II. odst. 350. čl. v zv. z 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, v skladu s I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ sama trpi stroške tega pritožbenega postopka. Prav tako dolžnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo, ker le-ti za postopek niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k vsebinski odločitvi pritožbenega sodišča.