Jedro

Plačilni nalog ni sodna odločba, zato pri obliki in vsebini plačilnega naloga ni mogoče izhajati zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa. Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.

Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse – ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva.

Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev, temveč le prestavlja časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 5. 2015

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 5. 2015. 2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. V pritožbi navaja, da je ugovor zoper plačilni nalog vložila tudi iz razloga, ker je sodišče takso napačno odmerilo, saj iz plačilnega naloga odmerjene sodne takse sploh ni mogoče preveriti, posledično pa je nedvomno podan razlog, zaradi katerega bi sodišče moralo o ugovoru tudi meritorno odločati. Plačilni nalog namreč ne vsebuje podatkov, na podlagi katerih bi tožeča stranka lahko podala ugovor, da je sodišče takso napačno odmerilo. Ta je mogoč šele, ko plačilni nalog vsebuje vse podatke, iz katerih izhaja podlaga za izračun sodne takse, ki je bila tožeči stranki naložena v plačilo. Sodišče prve stopnje ugovora ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo obravnavati po vsebini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sodnik posameznik je odločal na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog zavrglo, ker je vložen iz razloga, iz katerega ugovor po tretjem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, ni dovoljen. Pravilno sicer opozarja pritožnik, da bi moralo sodišče predmetni ugovor zavrniti, vendar to na odločitev višjega sodišča ne more vplivati. Ugovorni razlogi za ugovor zoper plačilni nalog po ZST-1 so omejeni, in sicer tako, da je ugovor dopusten iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Pravilno opozarja sodišče prve stopnje, da tožeča stranka v ugovoru zoper plačilni nalog ni ugovarjala, da bi bila taksa napačno odmerjena, navajala je le, da iz besedila plačilnega naloga ni mogoče razbrati podlage in utemeljitve za odmerjeno sodno takso, brez teh podatkov pa po prepričanju tožeče stranke ni mogoče preveriti pravilnosti izpodbijanega plačilnega naloga.

6. Pritožnik izhaja iz stališča, da je plačilni nalog sodna odločba v smislu ZPP, ki jo je potrebno obrazložiti, vendar temu ni tako. Plačilni nalog ni sodna odločba, zato pri obliki in vsebini plačilnega naloga ni mogoče izhajati zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa (prim. četrti odstavek 324. in prvi odstavek 331. člena ZPP). Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Zato smiselno zatrjevanje v ugovoru zoper plačilni nalog, da obstoji absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP po naravi stvarni ni utemeljeno. Pa tudi sedaj v pritožbi tožeča stranka v ničemer ne pojasni, kako naj bi bil plačilni nalog, ki vsebuje pravno podlago (tar. št. 1111 ZST-1) in znesek dolžne sodne takse (28.965,00 EUR) sploh lahko nerazumljiv oziroma nepopoln. Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 5. 2015 vsebuje vse obvezne sestavine, kot je to določeno v sedmem odstavku 34. člena ZST-1(1). Iz povedanih razlogov se izpodbijana odločitev izkaže za pravilno.

O pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 2. 6. 2015

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 26. 5. 2015 za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

8. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila in navedla, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse prvič prejela šele 11. 5. 2015, šele takrat je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 5. člena ZST-1 sodišče določilo rok za plačilo sodne takse, to pa tudi vpliva na tek roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Taksna obveznost je sicer res nastala z dnem vložitve tožbe (30. 10. 2014), vendar je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 26. 5. 2015 vložen pravočasno, saj je bil podan znotraj roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Šele s tem nalogom je bila tožeči stranki naložena obveznost plačila sodne takse po tar. št. 1111 ZST- 1. Tako ne more biti ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks prepozen. Poleg tega pa stranka izpostavlja tudi spremenjene okoliščine v zvezi s prvim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, finančno stanje tožeče stranke se je namreč spremenilo.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sodnik posameznik je odločal na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP.

11. ZST-1 v 11. členu določa vsebinske pogoje za oprostitev (pri pravni osebi vsaj delno oprostitev) plačila sodne takse. V 12. členu je določen postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe. Nadalje je v 1. točki 5. člena ZST-1 določeno, da taksna obveznost nastane z vložitvijo tožbe. Po sedaj veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu(2). Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse – ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva.

12. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe že predlagala oprostitev plačila sodne takse, ki ga je sodišče zavrnilo (sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 12. 2014 in sklep višjega sodišča I Cpg 60/2015 z dne 22. 4. 2015). O tem, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso po plačilnem nalogu, je torej pravnomočno odločeno. Spremenjena določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev, temveč le prestavlja časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.

13. Pravilno sicer opozarja tožeča stranka, da je tožeča stranka v tem postopku še lahko oproščena plačila sodnih taks, vendar ne več za vložitev tožbe. Normalno je, da se zaradi časovnega poteka sodnega spora, še zlasti pri stranki, ki je gospodarska družba, okoliščine glede sposobnosti plačila sodnih taks spreminjajo, vendar pa to samo po sebi še ne daje podlage, da bi se o tem, da tožeča stranka ni oproščena plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje, ponovno odločalo. Vse okoliščine, ki jih je tožeča stranka ponavljala v ponovljenem postopku so v svojem bistvu in temelju obstajali že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in to takrat, ko je tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodnih taks (tudi višje sodišče je o tem že izreklo obširne razloge v zgoraj citirani odločitvi). Zato se višje sodišče do sedaj v pritožbi zatrjevanih vsebinskih razlogov posebej ne opredeljuje.

14. Pritožbi nista utemeljeni in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

(1) Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, reference in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno.

(2) Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.