Jedro

Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da je podala predlog za odpust obveznosti, saj v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč tega ni uveljavljala in tudi v tožbi ne izkazuje, da je pred stečajnim sodiščem v zvezi z vlogo za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi prošnjo za odpust dolga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 25. 9. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja, in sicer v obliki oprostitve plačila stroškov za začetek postopka osebnega stečaja. Vendar pa je njena prošnja nerazumna v smislu določb 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Sklicuje se na določbo 382. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da je namen postopka osebnega stečaja v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek). Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelilne mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni določeno drugače (drugi odstavek). To pomeni, da je namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatve upnika ne prenehajo, če niso plačane iz razdelilne mase stečajnega dolžnika ter da je obstoj stečajne mase pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Ugotavlja, da je tožnica lastnica osebnega vozila letnik 1998 in prejemnica denarne socialne pomoči v višini 260,00 EUR mesečno. Glede na to, da tožnica ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njenih upnikov in je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, to pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. V stečajnem postopku bi nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja pa je namenjen ravno poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, če pa obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne (tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 21/2012). Ker je glede na navedeno tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi osebnega stečaja nerazumna, jo je bilo treba zavrniti.

Tožnica v tožbi meni, da je njena vloga za brezplačno pravno pomoč utemeljena in pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Navaja, da se je po končani Srednji gradbeni šoli vpisala na Fakulteto za kmetijstvo, kjer ji manjka nekaj izpitov in diploma. Ker je izgubila status študenta, se je vpisala na borzo dela, kjer so ji ponudili subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500,00 EUR. Ko je uredila vse formalnosti, je pričela z opravljanjem gostinske dejavnosti. Zaradi administrativnih napak pa ji subvencije niso izplačali, kar je imelo za posledico neplačevanje prispevkov, davkov in tekočih računov. Tako je bila prisiljena zapreti s.p. in se ponovno prijaviti na borzi dela. Sedaj prejema socialno pomoč in aktivno išče zaposlitev ter opravlja manjkajoče izpite za dokončanje študija. Živi v najemniškem stanovanju in je zaradi navedenih težav zašla v trajno nelikvidnost in plačilno nesposobnost. Denarja za kritje stroškov stečajnega postopka nima. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se ji odbori brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s 24. členom ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka je tožničino prošnjo zavrnila iz razloga, ker je njena prošnja v zadevi osebnega stečaja nerazumna. Po presoji sodišča je takšna odločitev tožene stranke pravilna. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, ki je, kot je to pravilno navedla že tožena stranka, izvzeta iz stečajne mase in da drugih dohodkov oziroma premoženja (razen avtomobila iz leta 1998) nima. Če pa obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje namena postopka osebnega stečaja ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. V stečajnem postopku bi nastali samo stroški stečajnega postopka, medtem ko stečajni upniki ne bi bili poplačani in tako ne bi bil dosežen namen tega postopka. Namen postopka osebnega stečaja pa je poplačilo upnikov znotraj stečajnega postopka (382. člen ZFPPIPP). Prav tako s sprožitvijo osebnega stečaja ne bi prenehale terjatve upnikov v delu, v katerem te niso poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika in jih lahko upniki proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 21/2012, na katero se tožena stranka upravičeno sklicuje).

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene. Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da je podala predlog za odpust obveznosti, v kolikor je s tem mišljen odpust dolga, saj v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč tega ni uveljavljala in tudi v tožbi ne izkazuje, da je pred stečajnim sodiščem v zvezi z vlogo za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi prošnjo za odpust dolga. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor glede njene trajne nelikvidnosti, saj obstoj trajne nelikvidnosti kot predpostavka za začetek osebnega stečaja ne zadošča, temveč je potreben tudi obstoj stečajne mase.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.