Jedro

Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.

Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Sežana pod točko I. izreka ugotovila, da je javna korist za izgradnjo občinske javne ceste na parceli 2212/659 k.o. A. izkazana z Odlokom o zazidalnem načrtu ZS 34 in PS 25 „ograde“ v Sežani (Ur.l. RS, št. 38/98), v točki II. izreka pa uvedla postopek razlastitve na podlagi zahteve Občine Sežana, št. 478-99/2008-22 z dne 12. 10. 2009, za nepremičnino parc. št. 2212/659 iz vl. št. 2733 k.o. A., ki je v lasti B.B. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Sežana podala zahtevo za razlastitev v izreku navedenega zemljišča, katerega lastnica je tožeča stranka. Občina Sežana, kot razlastitvena upravičenka, v predlogu zahteva izdajo odločbe o začetku razlastitvenega postopka za navedeno nepremičnino, v kateri naj se ugotovi, da je javna korist izkazana ter odloči o uvedbi postopka razlastitve za navedeno nepremičnino in prepove promet in bistveno spreminjanje nepremičnine ter predlaga zaznambo začetka postopka razlastitve v zemljiški knjigi. Razlastitvena upravičenka je v predlogu z dne 12. 10. 2009 in dopolnitvah le tega z dne 30. 12. 2009 in 19. 2. 2010 ter na ustni obravnavi dne 11. 2. 2010, predložila listine, ki jih mora razlastitveni upravičenec v skladu z 98. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) priložiti k zahtevi za razlastitev.

Ob preverjanju ali so izpolnjeni pogoji za razlastitev, ki jih določa Zakon o urejanju prostora je bilo ugotovljeno, da je v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUreP-1, razlastitveni zavezanec tožeča stranka kot lastnik parc. št. 2212/659 k.o. A. Razlastitvena upravičenka pa je Občina Sežana, saj se razlastitev izvaja za namen gradnje iz 93. člena ZUreP-1, kar izhaja iz Odloka o zazidalnem načrtu ZS 34 in PS 25 „Ograde“ v Sežani. Parcela last razlastitvenega zavezanca namreč leži znotraj navedenega zazidalnega načrta in je namenjena izgradnji javne ceste.

V nadaljevanju ugotavlja, da je javna korist za izgradnjo občinske javne ceste na parceli v lasti tožeče stranke izkazana, saj 1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 določa, da se ob pogojih iz 92. člena navedenega zakona lahko nepremičnine razlastijo za namen gradnje ali prevzema objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. V teh primerih se v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1 šteje, da je javna korist za nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Navedena nepremičnina je z Odlokom o zazidalnem načrtu ZS 34 in PS 25 „Ograde“ v Sežani, namenjena za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture, to je občinske javne ceste.

Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je razlastitvena upravičenka tožeči stranki poslala ponudbo za odkup parc. št. 2212/659 k.o. A., s priloženo kupoprodajno pogodbo, ki pa je tudi po preteku 30-dnevnega roka kot ga določa prvi odstavek 97. člena ZUreP-1, razlastitvena zavezanka (tožeča stranka) ni podpisala.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35020-23/2010 z dne 22. 11. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi moral upravni organ prve stopnje zahtevo tožeče stranke za razlastitev nepremičnine v njeni lasti zavreči, saj v vlogi ni navedla roka izvajanja del, zaradi katerih je potrebna razlastitev. Zgolj pavšalna navedba razlastitvene upravičenke, da naj bi se gradnja javne infrastrukture na območju „Ograd“ nadaljevala v letih 2010 in 2011, namreč ni dovolj za določitev roka izvajanja del, saj bi morala razlastitvena upravičenka rok izvajanja del navesti jasno in konkretno že v prvi fazi postopka. V nadaljevanju ugotavlja, da iz priložene postavke 372501, ki je del sprememb občinskega proračuna za leto 2010, izhaja zgolj, da se nanaša na kanalizacijo na območju „Ograd“ ne pa na izgradnjo cestne infrastrukture, zaradi katere je bila zahteva za razlastitev sploh vložena.

Razlastitvena upravičenka tudi ni predložila izvoda Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2010, niti Odloka o spremembah odloka o proračunu za leto 2010, pač pa le predlog za sprejem navedenih aktov. Ker ni bilo pojasnjeno zakaj navedeni akti niso priloženi zahtevi za razlastitev je edina možna razlaga, da predlogi navedenih aktov niso bili sprejeti na občinskem svetu oziroma da niso bili sprejeti v besedilu, kot izhaja iz predlogov odlokov. Tudi če bi bil predlog Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2010 sprejet, iz njega ne izhaja, da naj bi razlastitvena upravičenka na parc. št. 2212/659 k.o. A. nameravala zgraditi dostopno cesto, kot to zatrjuje v zahtevi za razlastitev. Zaradi vsega povedanega v izpodbijani odločbi ni navedeno v kakšnem času namerava razlastitvena upravičenka sploh začeti z deli, zaradi katerih je vložila zahtevo za razlastitev.

Da gre za prenagljeno odločitev tožene stranke izhaja tudi iz dejstva, da izgradnja načrtovane infrastrukture ni možna, saj je za njeno izgradnjo potrebno pridobiti, poleg njene nepremičnine še najmanj parc. št. 2212/668 in 2212/647, obe k.o. A., po katerih naj bi potekala načrtovana občinska cesta. Zato je razlastitev samo za njeno parcelo nesmiselna in nesmotrna, zato pomeni zgolj omejevanje njenih ustavnih in zakonskih pravic. Poleg tega pa ne drži navedba razlastitvene upravičenke, da je dostop do parcel, ki jih je v zahtevi navedla, možen izključno preko njene nepremičnine. Ugotavlja namreč, da je do pretežne večine parcel, ki jih je v zahtevi navedla možen dostop tudi preko parc. št. 2212/637 k.o. A. le iz druge strani.

Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, njej pa prizna stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Postopek razlastitve ureja Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki dopušča razlastitev le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Ob navedenih pogojih se nepremičnina med drugim lahko razlasti za namene gradnje gospodarske javne infrastrukture (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1). Šteje se, da je javna korist (kot pogoj za razlastitev) izkazana pri nepremičninah, ki so v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu predvidene za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). V takšnem primeru upravni organ izda o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi ali je javna korist izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1). Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov odločitev upravnega organa pravilno temelji na določbi 100. člena ZUreP-1, po kateri lahko razlastitveni upravičenec od pristojnega organa zahteva izdajo odločbe, v kateri ta ugotovi, da je javna korist za razlastitev potrebnih zemljišč izkazana in odloči, da se postopek razlastitve začne, da se uvedba razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi ter, da se razlastitvenemu zavezancu prepove promet z nepremičninami, ki so predmet razlastitve. Gre torej za odločitev, ki se nanaša na prvo fazo postopka razlastitve, v kateri je potrebno odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve in šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje. V tej fazi postopka je torej glede na prej citirano določbo prvega odstavka 100. člena ZUreP-1, naloga upravnega organa, da ugotovi obstoj javne koristi za razlastitev zemljišč, slednja pa se ugotavlja upoštevaje določbo 93. člena ZUreP-1. Iz odločbe Območne geodetske uprave Koper, Geodetske pisarne Sežana, št. 90312-84/2006-25 z dne 21. 7. 2006, ki je v upravnih spisih izhaja, da je iz parcel 2212/259 in 2212/260, ki sta bili sicer ukinjeni, nastala tudi parcela 2212/659, ki je predmet predmetnega postopka. Iz predloženega Odloka o zazidalnem načrtu za območje ZS 34 in PS 25 -“Ograde“ v Sežani (v nadaljevanju Odlok) s katerim razlastitvena upravičenka utemeljuje pravno podlago predlagane razlastitve, pa je razvidno, da območje 17,3 ha predvidenega naselja hiš ob pobočjih glavne napajalne ceste okrog oskrbovalnega in rekreacijskega centa in prostih javnih površin, ki je razdeljeno na območje zazidalnih parcel in območje ostalih javnih površin ter na območje javnih cest, obsega tudi parceli 2212/259 in 2212/260 in sicer v obsegu območja javnih cest. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, po kateri se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine parcele 2212/659 za gradnjo gospodarske javne infrastrukture izkazana, če je nepremičnina predvidena v občinskem lokacijskem načrtu, je tudi po presoji sodišča, v tej zadevi izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.

Tožeča stranka tudi nima prav, ko zatrjuje, da zahteva za razlastitev ni bila popolna glede na določbe 98. člena ZUreP-1, ker v njej ni jasno in konkretno naveden rok izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev potrebna. Določba 98. člena ZUreP-1, na katero se sklicuje tožeča stranka, določa obvezne sestavine zahteve za razlastitev, kar pomeni, da se zahteva kot vloga šteje za popolno samo, če vsebuje te sestavine. Če jih ne vsebuje, mora upravni organ ravnati po določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in stranko pozvati, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Med obvezne sestavine sodi tudi navedba rokov izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev. Kot izhaja iz predložene dokumentacije in zahteve za razlastitev ter njene dopolnitve razlastitvena upravičenka ukrep razlastitve utemeljuje na potrebah gradnje javne infrastrukture na območju „Ograd“, kjer je na podlagi sprejetega zazidalnega načrta predvidena stanovanjska gradnja z ustrezno in predpisano javno infrastrukturo (vodo, fekalno in meteorno kanalizacijo, plinom, elektriko, telefonom, javno razsvetljavo ter cestnimi povezavami) za katero že ima pripravljeno gradbeno dokumentacijo iz leta 2008 in za ta namen predvidena finančna sredstva. Tako iz letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2010 izhaja, da ima občina za pridobitev parcele 2212/659 namenjenih 32.500 EUR, za projekt kanalizacije „Ograde“ pa je pridobila že nepovratna sredstva iz „Sklada za razvoj regij“. Tožena stranka pojasnjuje tudi, da je za gradnjo infrastrukture na območju „Ograd“ že v letu 2009 namenila 1,030.000 EUR in da bo z gradnjo nadaljevala tudi v letu 2010, in v letih 2011 - 2012, saj ima za ta namen že predvidena finančna sredstva. Ugovori o nejasnem in ne natančno določenem roku začetka izvajanja del so po presoji sodišča, glede na povedano, v tej fazi postopka preuranjeni. V skladu s 102. členom ZUreP-1 se namreč šele z odločbo o razlastitvi določijo tudi roki, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo objekta oziroma objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške postopka.